S tem naj bi bil postavljen temelj za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo sanacijo prizadetega območja.
Skoraj vse stranke so izrazile veselje nad sprejetjem zakona. Janeza Janšo predsednika SDS zlasti veseli reakcija vlade, da je tako hitro sprejela novelo zakona, saj je bila reakcija leta 1998 precej bolj počasnejša. LDS menijo, da je zakonska novela dobra, saj bo lahko delovala sinhrono z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil kot sistemski zakon sprejet lani. Miran Potrč je dejal, da bodo novelo zakona v poslanski skupini ZLSD z veseljem podprli. Prepričan je, da ni pametno potencirati slabosti pri sprejemanju odločitev, če želimo izboljšati stanje. V poslanski skupini DeSUS so po besedah Franca Lenka podprli predlagane spremembe in dopolnitve zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju. NSi pa glede zakona ostaja skeptična. Popotresna obnova bi se lahko izvajala na podlagi obstoječe zakonodaje, menijo v NSi. S hitrim sprejemanjem zakona tvegamo, da bodo v njem neusklajenosti, poleg tega pa ni jasno, po katerem zakonu bodo državljani, ki so v potresu utrpeli škodo, uveljavili svojo pravico do pomoči, je v imenu poslanske skupine Nove Slovenije dejal Janez Drobnič.
Država bo le nekaterim povrnila vse stroške obnove
Kot je v nadaljevanju seje poudaril premier Anton Rop, novela zakona omogoča takojšnjo pomoč prizadetim v tokratnem potresu. Iz vrst opozicijskih poslancev pa je bilo slišati kar nekaj očitkov, med drugim tudi, da ima novela zakona precej pomanjkljivosti.
Takšnega mnenja je tudi poslanec SDS Siniša Germovšek: "Predlagane spremembe se nanašajo le na ponovno prizadete stavbe. Vse to je pač navidezna pomoč, ne bodo se ukinili prejšnji krediti. Nič od tega, kar nas je veselilo, se ne bo zgodilo."
Oškodovancem, ki jim je potres leta 1998 v Posočju poškodoval objekte in so bili takrat upravičeni do sredstev državne pomoči ter jim je nedavni potres ponovno poškodoval objekte, naj bi država v celoti krila obnovo posledic. Tako je zapisano v predlogu spremembe zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki ga je sinoči sprejela vlada, danes pa o njem po nujnem postopku razpravljajo v državnemu zboru.
Vsi ostali oškodovanci, katerih objekti leta 1998 niso bili poškodovani, bodo deležni državne pomoči v skladu z že veljavnim zakonom za odpravo posledic naravnih nesreč, je še povedal okoljski minister Janez Kopač. Premier Anton Rop je bil bolj natančen:" Pomoči bodo deležni tam nekje do 90 odstotkov, v povprečju do 85 odstotko." Stroški popotresne obnove naj bi znašali predvidoma dobre tri milijarde tolarjev. Vlada sicer predlaga, da DZ novelo zakona obravnava že na današnji izredni seji. Finančni minister Dušan Mramor pravi, da bodo denar za obnovo črpali iz rezerv:"Ta denar smo že delno namenil za prva popravila streh in dimnikov. Za ostala popravila bomo dobivali denar s prerazporejanjem. Nekaj verjetno iz tekoče proračunske rezervacije in mogoče še iz nekaj drugih postavk."
Brezobrestna posojila
Davkoplačevalci tokrat ne bomo plačevali posočnine. Poleg tega pa predlagana novela zakona predvideva, da bo posojilo vseh tistih, ki so najeli kredit pri Stanovanjskem skladu RS in s katerim so poleg državne pomoči obnovili svoj objekt po potresu leta 1998, od 1. januarja letos brezobrestno. Posojilo se bo revaloriziralo v skladu z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za evro, je povedal Kopač. Vsa odplačila kreditojemalcev se bodo tako preračunala na prvi dan tekočega meseca, v katerem je bilo plačilo izvedeno, in se bo za ta znesek znižala tekoča glavnica.
Za objekte, ki so zaradi posledic potresa porušeni oz. naj bi se nadomestili z novimi ali so neprimerni za prebivanje ali opravljanje dejavnosti, je potrebno brez odlašanja izvesti nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo. Po besedah Kopača se lahko začne graditi nadomestna gradnja brez pridobljenega gradbenega dovoljenja v primeru, da za njihovo izvedbo poskrbi državna tehnična pisarna. V teh primerih mora biti uporabno dovoljenje, ki nadomesti predhodno gradbeno dovoljenje, pridobljeno pred samo uporabo nadomestne gradnje.
Ugodnosti pri davkariji
V noveli je sicer tudi določeno, da so pravne in fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost na prizadetem potresnem območju, v letu 2004 oproščene plačila davka od dohodka pravnih oseb. Poleg tega spremembe zakona predvidevajo, da se sredstva državne pomoči podjetjem in samostojnim podjetnikom posameznikom, ne glede na določbe sistemskega zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, dodeljujejo tudi za odpravo posledic škode, ki je nastala zaradi poškodovanih in uničenih poslovnih prostorov. Ob tem pa bodo sredstva namenjena tudi za ohranjanje delovnih mest in razvoju doline.
