Predlog za odpravo prepovedi je vložila skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Janezom Janšo. Še vedno pa ostaja določena "varovalka", saj morajo te ladje za vplutje pridobiti ustrezno dovoljenje slovenske vlade oziroma pristojnega ministrstva.
Pred glasovanjem o sprejetju predlaganih sprememb je v okviru poslanske razprave svoje nasprotovanje noveli ponovil Aurelio Juri (ZLSD). Med drugim je pojasnil, da prinaša veljavni člen prepoved vplutja tujim vojaškim in nevojaškim ladjam na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem v slovenske notranje vode in ne v teritorialne vode. "Tisti, ki smo veljavni člen pozorneje prebrali, smo v njem razbrali jasno in pogumno izbiro Slovenije, da kljub interesu za včlanitev v zvezo Nato sama ne sodeluje pri njeni jedrski doktrini," je med drugim dejal in dodal, da je bilo domnevati, da je taka rešitev dopustna znotraj omenjene zveze ali da je bila izpogajana z njo. Poslanske kolege je pozval, naj zavrnejo to novelo in morda uveljavijo predlagano rešitev šele takrat, ko bo Slovenija dejansko povabljena v zvezo Nato, ko se bodo državljanke in državljani na referendumu odločili za morebiten vstop in ko bo nam iz naslova izpolnjevanja kriterijev za vstop zaukazano, da to storimo.
Na Jurijev nastop se je prvi odzval Jelko Kacin (LDS), ki je med drugim poudaril, da je ameriška ladja, tudi če je pri nas, še vedno ameriška. Poleg tega se je vprašal, zakaj bi si morali naši državljani jedrske ladje ogledovati v tržaškem namesto v koprskem zalivu. Slednje je Juri zavrnil z besedami, češ da se letalonosilka pretvarja v Disneyland; glede navedbe, da je ameriška ladja tudi v slovenskih vodah še vedno ameriška, pa je poslanec ZLSD poudaril, da takšna ladja, ki vpluje v slovensko ozemlje, k nam vnaša tudi jedrsko orožje. Sicer pa je Jurija med drugim še zanimalo, zakaj je vlada marca lani sploh predlagala veljavno ureditev. Po njegovem je vlada namreč to storila povsem zavestno, ne pa "po pomoti". Na to mu državni sekretar v ministrstvu za promet Branko Mahne ni znal odgovoriti, zato mu je obljubil pisni odgovor, kar je Juri označil kot neresno obnašanje. Glede dilem, ali so tudi podmornice vojaške ladje, pa je državni sekretar odgovoril, da se s pojmom vojaške ladje razume vsa vojaška plovila.
Nasprotovanje sprejetju novele je izrazil tudi Jaša L. Zlobec (LDS), ki je opozoril, da se situacija v slabem letu dni, odkar je DZ sprejel pomorski zakonik, ni nič spremenila. "Ni razloga, da bi se šli spremembe, še preden jih nekdo terja od nas," je menil in poudaril, da se nam v tem trenutku nikamor ne mudi. Če smo politično in vojaško majhna država, to še ne pomeni, da moramo ob vsaki priložnosti skloniti glavo, še zlasti če tega nihče ne zahteva. Zmago Jelinčič (SNS) pa je opozoril zlasti na nevarnost radioaktivnega sevanja. "V Sloveniji imamo že tako dovolj težav z jedrskimi odpadki; ni potrebno, da z uklanjanjem Američanom odpiramo vrata še za nove," je v svojem prepoznavnem slogu dejal Jelinčič. Na aktualno temo nacionalnih interesov pa je razpravo navezal njegov strankarski kolega Bogdan Barovič. Med nacionalnimi interesi je po njegovem namreč tudi ta, da ostane tisti "konček" slovenskega morja, ki ga imamo, slovenski in kolikor se le da čist. Glede bojazni pred radioaktivnostjo je Mario Gasparini (LDS) poudaril, da je ta nevarnost zgolj pri vplutju jedrske ladje zelo majhna; drugačna je seveda situacija, če bi prišlo do katastrofe - do tega pa lahko pride tudi v Krškem.
Janez Janša (SDS) je opozoril, da s spremembami ne uvajamo prostega režima vplutja jedrskih ladij, saj bodo te še naprej potrebovale ustrezno dovoljenje slovenske vlade. "Vlada se v vsakem posameznem primeru sama odloča, ali naj takšno dovoljenje izda, nikjer pa ne piše, da ga mora," je dejal. Glede pomislekov proti varnosti jedrske tehnologije pa je prvopodpisnik predlagane novele menil, da je pravo vprašanje, ali je tveganje v okviru določenih okoliščin sprejemljivo ali ne. Ob tem je spomnil, da smo npr. že s krško nuklearko sprejeli neko tveganje ter menil, da ni tveganje nič manjše, če jedrska ladja vpluje v tržaški zaliv ali v koprskega, saj se morebitno sevanje ne bi ustavilo na mejnem prehodu.