Državni zbor je s 70 glasovi in nobenim proti sprejel ustavni zakon za spremembo 43. člena ustave, s čimer so v ustavo zapisali, da zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
S 70 glasovi za in enim proti (proti je glasoval Jožef Školč - LDS) je sprejel ustavni zakon za spremembo 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Tako so poslanke in poslanci člen, ki opredeljuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zagotovljene vsakomur ne glede na katerokoli osebno okoliščino, hkrati pa je vsakomur zagotovljena tudi enakost pred zakonom, dopolnili tudi z besedo invalidnosti.
Državni zbor je z 69 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi ustavni zakon za spremembo 50. člena ustave, s katerim je v določbo o pravici do socialne varnosti vnesel tudi pravico do pokojnin.
Dolga razprava, dober rezultat
Kot prvi je bil v razpravi na vrsti predlog ustavnega zakona o spremembi 43. člena ustave, po kateri naj bi v ustavi določili enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah. Čeprav so v nekaterih poslanskih skupinah izrazili pomisleke glede dejanskega pomena in učinkov te spremembe, so vendarle vsi zagotovili, da ji ne bodo nasprotovali.
V 43. členu bodo dodali nov četrti odstavek, v njem pa zapisali, da "zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti". Predlagano spremembo ustave so predlagatelji - skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Borut Pahorjem (ZLSD) - utemeljili s sedanjo "močno podreprezentiranostjo polovice slovenskega prebivalstva v voljenih predstavniških telesih, kar predstavlja posebno obliko diskriminacije".
Ustavne spremembe s področja invalidnosti deležne širše podpore
Poslanke in poslanci so opravili tudi razpravo o predlogu ustavnega zakona za spremembo 14. ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Tudi tokrat je bil predlog, s katerim bi v člen, ki opredeljuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zagotovljene vsakomur ne glede na katerokoli osebno okoliščino, hkrati pa je vsakomur zagotovljena tudi enakost pred zakonom, izrecno omenili tudi invalidnost, deležen širše podpore poslank in poslancev.
S takšno omembo invalidnosti bodo v ustavi opredelili enakost človekovih pravic ne glede na invalidnost. Kljub temu, da je bilo v razpravi slišati pomisleke glede smiselnosti takšnih sprememb, glede na to, da pozitivno diskriminacijo invalidov omogoča že 52. člen ustave, so predlagane spremembe podprli, saj takšne spremembe ne bodo škodile. Po drugi strani pa so zagovorniki sprememb zagovarjali stališče, da je treba onemogočiti vsakršno diskriminacijo invalidov.
DZ še o opredelitvi pokojnine kot ustavne pravice
V državnem zboru so se opredelili tudi do predloga ustavnega zakona za spremembo 50. člena ustave, v skladu s katero naj bi v ustavi zapisali, da imajo državljani pravico do pokojnine. Prvi odstavek 50. člena ustave se bo tako na podlagi sprememb na novo glasil, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Podobno kot že pri obravnavi prejšnjih dveh predlogov za spremembo ustave je bilo slišati pomisleke, da gre zgolj za leporečje brez škodljivih posledic, ki pa mu ne nameravajo nasprotovati v nobeni od poslanskih skupin.
Po besedah Franceta Cukjatija (SDS) sprememba lepo zveni, nima pa nikakršne vsebine. Podobno je Majda Zupan (NSi) menila, da "gre za ništrc, ki ne škodi in ne koristi". Zaradi te "lepotne dopolnitve" pa noben državljan ne bo dobil niti tolarja pokojnine več, saj takšne določbe niso neposredno izvršljive in je potreben še zakon. Kljub temu predlogu v poslanskih skupinah SDS in NSi niso nasprotovali, saj se jim takšna dopolnitev ustave, čeprav ne prinaša nič koristnega, ne zdi škodljiva.
Tudi o vprašanju prenosa orožja čez državno mejo
Poslanke in poslanci so se opredelili do novele zakona o orožju, s katero želi vlada med drugim urediti vprašanje prenosa orožja čez državno mejo. Osnovni zakon o orožju je bil sprejet junija 2000. Osnovni namen tokratnih sprememb pa je uskladitev z direktivo EU, ki ureja nadzor nad nabavo in posestjo civilnega orožja. Kot je poslankam in poslancem pojasnil notranji minister Rado Bohinc, želijo urediti vprašanje prenosa orožja prek državne meje, ki je bilo prej urejeno v starem zakonu o nadzoru državne meje. Z novelo tako želijo urediti prenos, vnos in iznos orožja ter promet orožja, trgovino z orožjem znotraj Evropske unije in prenos prek zunanjih meja v tretje države.
Poslanske skupine noveli zakona ne nasprotujejo. Glede na to, da je k tej zakonski noveli vloženo le eno, redakcijsko, dopolnilo, o katerem bo državni zbor odločal drevi (po 21.15), naj bi državni zbor še na tej seji - predvidoma v četrtek - dokončno odločil o zakonski noveli.
Z novimi spremembami zakona poenostaviti upravne postopke
Poslanke in poslanci državnega zbora so se opredelili tudi do novele zakona o splošnem upravnem postopku. Predlagane rešitve sledijo zlasti ciljem reforme javne uprave, med drugim usmerjenosti javne uprave k uporabniku, izboljšanju kakovosti in dostopnosti informacij o upravnih storitvah ter poenostavljanju postopkov. Spremenjene so določbe o vročanju, poleg ureditve elektronskega vročanja je na primer določeno, da se po preteku roka za dvig dokumenta na pošti ta dokument ne vrne organu, temveč pusti v poštnem predalčniku naslovnika.
Vlada želi s spremembami zakona razširiti komunikacijske okvire delovanja s strankami (e-vloge, telefonske vloge, možnost poenostavitve identifikacije stranke), izboljšati posredovanje informacij strankam ter jih razbremeniti in poenostaviti postopke z zmanjševanjem pomena krajevne pristojnosti. Stranka bi tako lahko določene storitve pridobila pri katerem koli pristojnem organu v državi in ne nujno pri organu na območju svojega stalnega prebivališča.
Naslednja novost se povezuje s pridobivanjem podatkov iz uradnih evidenc, po uradni dolžnosti, tako da je jasno razvidno, da lahko organ, ki vodi postopek, izbere vse podatke v zvezi s postopkom, vključno z osebnimi. Druga velika skupina vprašanj se nanaša na elektronsko poslovanje. Obširneje je urejeno elektronsko vlaganje vlog, spremljanje obvestil in objav ter poteka postopkov preko spleta in pa osebno elektronsko vročanje, kar bo zares omogočilo izdajo elektronskih odločb in pa sklepov. Uvaja se tako imenovani enotni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Ta bo vzpostavljen za celotno državno upravo in nosilce javnih pooblastil, z možnostjo uporabe tudi za občinsko upravo in za vse imetnike kvalificiranih digitalnih potrdil.
