Poslanske skupine so v okviru dopoldanskega zasedanja predstavila svoja stališča do predloga zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v Sloveniji za državljane držav članic EU, ki je v nujnem postopku. Matični odbor zakona ni podprl tudi zaradi opozoril zakonodajno-pravne službe, da bi z uveljavitvijo zakona vzpostavili diskriminacijo slovenskega zdravstvenega osebja in tujih zdravstvenih delavcev iz držav nečlanic EU. Med drugim je sporen tretji člen, ki za zdravstvene delavce iz EU uvaja ohlapnejšo ureditev, ki jim bi omogočala opravljanje poklica brez spričevala oziroma potrdila izobraževalnega zavoda o znanju slovenskega jezika.
Podporo zakonu, dopolnjenemu z amandmaji, ki odpravljajo omenjene nepravilnosti, so napovedale poslanske skupine LDS, ZLSD in DeSUS, kakor tudi SMS, medtem ko so nasprotovanje izrazili predstavniki SLS, SDS, NSi in SNS. Sicer je glasovanje o sklepu matičnega odbora predvideno pozno popoldne v sklopu glasovanj. Če bo DZ podprl predlog matičnega delovnega telesa, bo s tem zakonodajni postopek končan, v nasprotnem primeru pa bo predsednik DZ takoj poslal predlog zakona matičnemu delovnemu telesu ponovno v obravnavo.
Verska vzgoja le v vrtcih in šolah s koncesijo
Poslanke in poslanci so opravili splošno razpravo o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki jo je vložila vlada, z njo pa namerava med drugim v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpraviti neskladje, ki se nanaša na konfesionalno dejavnost v šolah in vrtcih s koncesijo.
S predlagano novelo naj bi omogočili izvajanje konfesionalne dejavnosti v vrtcih in šolah s koncesijo, če s tem ne bo oviran program, ki se izvaja kot javna služba. Omenja rešitev je kljub načelni podpori, odkrito so se proti njej postavili le v poslanskih skupinah koalicijske ZLSD in opozicijske SNS, izzvala polemične odzive s strani skoraj vseh poslanskih skupin, koalicijska LDS pa je že napovedala vložitev dopolnila k vladni rešitvi.
Na zahtevo skupine 10 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) so poslanke in poslanci o omenjeni noveli opravili splošno razpravo. Najprej pa je zakonske rešitve predstavila ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, ki je med drugim omenila, da zasebne šole že sedaj lahko v programu izvajajo tudi konfesionalno dejavnost in v skladu z zakonom na podlagi vloge ravnatelja ministrstvo za vsako leto odobri okoli 10 vlog za izvajanje verouka v prostorih javnih šol izven časa, ki se opravlja kot javna služba.
Z zakonsko novelo sicer skuša vlada odpraviti ugotovljeno neskladnost tretjega odstavka 72. člena zakona o vzgoji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Gre za člen, ki govori o avtonomiji šolskega prostora in je bil predmet presoje ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je 22. novembra 2001 odločilo, da je z ustavo neskladen le tretji odstavek 72. člena in v tistem delu, ki se nanaša na konfesionalno dejavnost v šolah in vrtcih s koncesijo. Z uskladitvijo tega člena z ustavno odločbo bodo vrtci in šole s koncesijo lahko izvajali konfesionalno dejavnost ne da bi časovno prekinjali in prostorsko ovirali izvajanje programa, ki se izvaja kot javna služba.
Novela zakona o državljanstvu
Novela zakona o državljanstvu bo po zagotovilih vlade poenostavila postopke na področju naturalizacije, saj za pridobitev državljanstva opušča pogoj zagotovljenega stanovanja (ta pogoj je že vsebovan v zakonu o prijavi prebivališča), znanje slovenskega jezika pa bo potrebno le na osnovni ravni. Spremembe prinašajo tudi olajšave za pridobitev državljanstva z naturalizacijo osebam, ki so rojene v Republiki Sloveniji in živijo v Sloveniji od rojstva, ter osebam, ki so pridobile status begunca ali so brez državljanstva.
Zakon bo uvedel olajšave za pridobitev državljanstva z naturalizacijo za zdomce, ki so bili zaradi ekonomskih razlogov prisiljeni zaprositi za prenehanje državljanstva; čas, potreben za bivanje v državi v teh primerih je skrajšan na šest mesecev. Slovenci po svetu bodo lahko pridobili državljanstvo na podlagi izjave o registraciji. Posamezniki, ki so rojeni v tujini v mešanih zakonih in je eden od staršev slovenski državljan, bodo lahko pridobili državljanstvo, če se priglasijo do 30. leta starosti, je pojasnil minister. Zakon bo omogočil naturalizacijo pod olajšanimi pogoji za tiste, ki so stalno prebivali v Sloveniji na dan 23. 12. 1990, pa so bili takrat državljani bodisi tretjih držav ali pa republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in leta 1991 niso izkoristili možnosti pridobitve državljanstva v skladu s 40. členom zakona.
Glede preprečevanja zlorab sta v vse naturalizacijske postopke vključena dva nova pogoja, in sicer morajo vsi prosilci imeti urejen zakonit status tujca v RS in pred tem podati izjavo o sprejemanju slovenskega pravnega reda. Uveden je tudi dodaten pogoj poravnave davčnih obveznosti in zaostren režim pridobitve državljanstva po izredni naturalizaciji, s tem da mora prosilec živeti v Sloveniji najmanj leto dni, kar pa ne velja za osebe slovenskega porekla.