11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi

Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov.

Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Poslanci so bili razdeljeni glede dopustnosti posvetovalnega referenduma. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.

V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov.

V opozicijskih strankah sicer še pretresajo možnost o ustavni presoji posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. O tem so pogovore vodili tudi danes, končno odločitev pa bodo po informacijah STA sprejeli do potrjevanja odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi bo DZ določil tudi datum njihove izvedbe. To bodo poslanci storili na eni od prihodnjih izrednih sej, predvidoma še ta teden.

Po besedah predstavnika predlagatelja Andreja Kosija (SDS) so se migracijske in demografske razmere bistveno spremenile od leta 2002, ko je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Njihov delež v posamezni lokalni skupnosti je zdaj namreč bistveno večji. Meni, da se zato upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo ta pravica še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo.

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus menijo, da mora biti volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom, kot to velja za državnozborske volitve in volitve predsednika republike, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Srečko Ocvirk. Dodal je, da lahko tujci v skladu z veljavno zakonodajo po 10 letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Poudaril je, da tudi ostale države Slovencem, ki tam živijo, ne dajejo možnosti sodelovanja na lokalnih volitvah.

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic, zato mora biti vprašanje, komu in pod kakšnimi pogoji jo država priznava, urejeno jasno, pravično in na podlagi primerljivih meril, je poudarila Elena Zavadlav Ušaj iz poslanske skupine Demokrati. Primerjava z drugimi evropskimi državami po njenih besedah kaže, da slovenska ureditev ni samoumevna. Francija, Nemčija in Italija državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice ne priznavajo, medtem ko jo Španija in Portugalska vežeta na vzajemnost oziroma bilateralno medsebojno priznavanje. Prav zato poslanci Demokratov izpostavljajo načelo vzajemnosti.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot meni, da volivci na lokalnih volitvah ne odločajo zgolj o tem, kdo bo župan, ampak o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Zato politična volilna pravica po njenih besedah ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča, temveč gre za eno najpomembnejših demokratičnih pravic.

Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, imajo po oceni Duška Vujanovića (Svoboda) namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo. "Če hočemo ohraniti svobodno in demokratično državo, moramo 11. oktobra glasovati štirikrat proti," je prepričan Vujanović.

Luka Goršek (SD) je medtem poudaril, da ista vlada, ki od vsakega tujca zahteva popolno asimilacijo v slovensko družbo, tujcem jemlje konkretna sredstva za vključitev. Znova je napovedal, da bodo v SD ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah.

Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da danes govorijo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in so tukaj pet let ali več. "Tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom," je prepričana.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja dejala, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, družbenih omrežij in platform, zato v SDS menijo, da je oprav, da se volivci odločijo, ali želijo še naprej plačevati rtv-prispevek.

Ukinitev prispevka po njenih besedah ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS). "Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotovil stabilno delovanje RTVS," je dejala Jeraj. V SDS menijo tudi, da je sprememba financiranja priložnost za racionalizacijo. V stališču so v SDS poudarili tudi nizko gledanost programov Televizije Slovenija (TVS).

Predlog podpira tudi vlada. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl dejala, da je vprašanje financiranja javne RTVS tista tema, kjer je po mnenju vlade stališče državljanov pomembno in bo prispevalo k oblikovanju nadaljnjih politik.

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je v imenu poslanske skupine dejal, da razpis referenduma ni proti RTVS, ampak za bolj pravičen in odgovoren sistem. "Ne za utišanje, ampak zato da se jasno sliši glas tistih, ki vse to plačujejo," je dejal. Ljudje naj odločijo, DZ pa naj njihovo voljo spoštuje in zakon odgovorno obravnava, je dejal. Sam je namreč prvopodisan pod novelo zakona o RTVS, ki prav tako predvideva ukinitev prispevka.

Poslanka NSi, SLS in Fokus Marjeta Šmid pa je dejala, da enako obremenitev nosijo gospodinjstva z visokimi in nizkimi prihodki. Zato je po njenih besedah mogoče zagovarjati bolj specifičen, progresiven model, ki je vezan na dohodek posameznika. "Posebna mesečna položnica ni edini možni način financiranja javne radiotelevizije," je dejala.

V opoziciji so medtem opozorili, da ukinitev rtv-prispevka pomeni konec javne RTVS, kot jo poznamo. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je dejal, da verjamejo, da je RTVS potrebna tudi racionalizacije, ampak to je stvar vodstva. Izpostavil je tudi, da bi vsak želel prihraniti 14 evrov na mesec, a imajo nekatere stvari višjo vrednost. Med temi je izpostavil uspehe naših športnikov, ki jih prenaša RTVS. Olimpijsko tekmo, na kateri je Nika Prevc letos osvojila medaljo, je spremljalo skoraj 670.000 ljudi, je dejal. "Ukinitev rtv-prispevka bo tak zaslon ugasnila," je dodal.

Strošek javne RTVS bi ostal, le preslikal bi se v proračun, o višini financiranja pa bi vsako leto odločala parlamentarna večina, je izpostavil poslanec SD Darko Ratajc. Tudi ustavno sodišče je povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino. "Ne gre za vprašanje zaupanja eni ali drugi, vladi ali oblasti, čeprav imamo v samovolji vsakokratne oblasti na primeru financiranja STA iz preteklosti že izkušnje," je dejal. Gre za sistemsko ureditev, ki mora veljati ne glede na to, kdo ima večino v DZ.

Vodja poslanske skupine Levica in sookordinatorica stranke Asta Vrečko je opozorila, da se vladajoča koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi zavod rada ukinila. Dodala je, da RTVS ni samo informativni program, ampak tudi simfonični orkester, radio Ars, založba, športni in verski program, oddaje za manjšine in Rome. To niso komercialne vsebine, ampak javne in zato plačujemo prispevek, je dejala. Prav tako resnega novinarskega dela ne morejo nadomestiti spletni vplivneži, je opozorila. Ob tem je spomnila, da je pritiske na RTVS vršila vsakokratna vlada Janeza Janše.

Golob pa je sicer glede treh posvetovalnih referendumov izpostavil še, da ti zaradi svoje posvetovalne narave nimajo neposrednih posledic. "Posledice bodo izhajale šele iz zakonov, ki bodo mogoče na vrsti nekoč kasneje. Šele takrat bomo lahko ocenjevali, kateri so dejanski nameni vladajoče oblasti," je napovedal Golob.

Predlagani posvetovalni referendumi so tako po videnju stranke, ki jo vodi, sklicani le z namenom ustvarjanja javnega mnenja, "predvsem pa dajanja vtisa, da sedanjo vladajočo kliko dejansko zanima vaše mnenje. V resnici želijo preprečiti, da bi vi povedali svoje mnenje o politični policiji," je Golob nagovoril državljane.

Predlagatelji treh posvetovalnih referendumov namreč predlagajo, da bi ti potekali sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi. Kot je napovedal Golob, bodo tako sami vodili "jasno in glasno" referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi. Izrekanje volivcev o tem zakonu bo po njegovih besedah tudi edino relevantno in edino, ki bo imelo dejanske posledice.

Poslanka SDS Karmen Furman je dejala, da socialna država za predlagatelje pomeni troje - človeku, ki ne more delati, je treba zagotoviti pomoč, človeku, ki lahko dela, je treba pomagati, da postane aktiven in se vrne na delo. Človeku, ki vsak dan dela in ta sistem financira, pa dolgujemo zagotovilo, da bo sistem pravičen. "To troje se med seboj ne sme izključevati, ker to je socialna država, ki ji ljudje dejansko lahko zaupajo," je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Tomislav Nemec je navedel, da je po podatkih iz konca julija 61 odstotkov prejemnikov socialne pomoči dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa je trajala skoraj tri leta. Denarni prejemek po mnenju ministrstva tako ne more biti edini odgovor države, ampak potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo, učinkovitejšo aktivacijo in jasnejšo usmeritev v večjo socialno vključenost, družbeno odgovornost in samostojnost, so dejali.

Koalicijske SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so medtem poudarili, da želijo s predlagano ureditvijo dolgotrajno brezposelne spodbuditi, da se vključijo na trg dela in v družbo. Gre za pomoč, ne za kazen, so prepričani.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Aleksander Gungl je izpostavil, da zdrav človek potrebuje delo, ne socialne podpore. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa meni, da mora socialna država razlikovati med človekom, "ki ne more in tistim, ki noče delati".

Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je medtem mnenja, da je treba razmisliti predvsem o tem, kako obstoječi sistem nadgraditi z družbeno koristnim delom. Pri tem pa je po njenem mnenju treba upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

V opoziciji so izpostavili, da že sedanja ureditev vsebuje varovalke, le uporabiti jih je treba. Menijo tudi, da gre za populistično referendumsko vprašanje in zamegljevanje dejanskih problemov. Ob tem so opozorili še na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o tem, da referendumsko vprašanje ni jasno.

"Denarno socialno pomoč potrebuje tudi človek, ki je delal v podjetju našega kolega poslanca, pa za to ni dobil plačila. Človek, ki je hodil v službo, izpolnil svoje obveznosti, potem pa ostal brez plačila, odjavljen, ne da bi vedel," se je ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča obregnila poslanka Svobode Tereza Novak.

Tudi poslanec Levice Vladimir Šega je izpostavil, da gre glede na število upravičencev sklepati, da je kršiteljev okrog tisoč. "Po drugi strani na tisoče mijičev ne plačuje svojih delavcev, ne plačuje obveznosti do države in ustvarja te ljudi, ki se pač morajo znajti tudi po svoje," je dodal.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim pa je opozoril, da država že danes ne zagotavlja dovolj javnih del za vse, ki bi se vanj želeli vključiti. Stroški novo vzpostavljenega sistema pa bi presegli njegove koristi, je dodal.

Predloge za razpis posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, ki jih predlagajo koalicijske stranke in Resnica, so v torek že obravnavali pristojni matični odbori in jim prižgali zeleno luč.

O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo, kot kaže, volivci izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za tak datum so se zavzeli predlagatelji, opozicija pa jim očita preusmerjanje pozornosti, razlog za referendume pa pripisuje poskusu mobilizacije desnega volilnega telesa.