DZ vnovič potrdil razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

Novelo so podprli poslanci Svobode, SD, Levice in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Proti so bili poslanci SDS, NSi in poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma dejala, da primeri razgradnje zdravstvenega sistema zaradi prehajanja kadra izvirajo iz trenutne neustrezne regulative. Sprejeta novela po njenih besedah jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Različna mnenja strokovne in splošne javnosti o noveli po njenih besedah kažejo, da je novela nujno potrebna za izboljšanje zdravstvenega sistema in ureditev dalj časa odprtih spornih vprašanj.

"Omejevanje pogodbenega sodelovanja zagotavlja večjo transparentnost poslovnega okolja, izpolnjevanje davčnih obveznosti, krepi zaupanje med poslovnimi subjekti, varuje javni interes, ščiti delavce in bolnike," je povedala. Ob tem je dodala, da vsi ukrepi novele prestanejo strogi test sorazmernosti, "saj so primerni, nujni in sorazmerni, kar pomeni, da so ustavno dopustni".

Poslanka Levice Nataša Sukič je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila, da gre z novelo za "korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom". Veseli jih, da zakon uvaja tudi zakonsko podlago za merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev, kar bo podlaga za postavljanje standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti.

Novelo so ponovno podprli tudi poslanci Svobode. Poslanec Dušan Stojanovič je povedal, da je zakon korak v pravo smer, saj je odgovor na razgradnjo sistema, ki se dogaja že desetletja. Meni, da DS ni vložil veta, ker bi bil zakon protiustaven, ampak ker posega v udobje in privilegije nekaterih interesnih skupin. Dodal je, da težko razumejo, zakaj bi nekdo nasprotoval zakonu, ki uvaja več preglednosti, odgovornosti in zaščite bolnika.

Poslanka SD Bojana Muršič je povedala, da so se ob ponovnem odločanju o podpori noveli oprli na del ustave, ki določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Poudarila je, da očitki DS ne vzdržijo resne presoje v luči ustavnih vrednot, stanja v zdravstvenem sistemu in ciljev, ki jih zakon zasleduje. V SD so prepričani, da so rešitve sorazmerne, premišljene in usmerjene v zaščito temeljnih ustavnih vrednot, predvsem pravice do zdravstvenega varstva.

Noveli so ponovno nasprotovali v NSi, kjer se po besedah poslanke Ive Dimic "ne morejo znebiti občutka, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, zaposlenim v javnih zavodih in pri koncesionarjih, onemogočiti delo pri zasebnikih ter jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki". Poslanka meni, da je sprejeti zakon v škodo zdravstvenemu sistemu, zdravstvenim delavcem in bolnikom ter da bo poslabšal dostopnost do zdravstvenih storitev.

Danes so proti noveli glasovali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Menijo, da novela kljub številnim dopolnilom ostaja vsebinsko pomanjkljiva. Poslanka Eva Irgl je med bistvenimi težavami naštela omejevanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, "določbe o opravljanju dejavnosti in koncesijah tako še naprej zmanjšujejo možnost za fleksibilnost, ki jo naš zdravstveni sistem nujno potrebuje". Opozorila je tudi na predvidene številne podzakonske akte, kar povečuje pravno negotovost.

Poslanci SDS svojega stališča danes niso predstavili.

Poslanci DZ so novelo zakona sprejeli 2. aprila s 50 glasovi za in sedmimi proti, a je DS nanjo 9. aprila izglasoval veto. Državni svetniki so takrat ocenili, da novela ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst, ampak lahko povzroči škodo javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom.