Novela Zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice ter popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih. Obenem ureja status terapevtskih psov in uvaja institut kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih.
Zakonsko besedilo določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.
Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Poslanka je na torkovi predstavitvi stališč poslanskih skupin v DZ v imenu predlagateljev zakona ponovno zavrnila očitke, da novela predstavlja napad na kmete in degradacijo veterinarske stroke. "Še enkrat poudarjam, ne gre za napad na nikogar, ampak za iskreno željo narediti odločen in potreben korak naprej za večjo in boljšo zaščito živali," je dejala.
Novelo Zakona o zaščiti živali so podprle vse koalicijske poslanske skupine, proti pa sta bili opozicijski SDS in NSi. Opozicijski poslanci so med obravnavo zakona izpostavili številne pripombe Zakonodajno-pravne službe DZ, ki je med drugim ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države in enakosti pred zakonom.
Predstavniki kmetijskih organizacij so v torek pred začetkom seje DZ ponovno izrazili nasprotovanje noveli Zakona o zaščiti živali. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je v izjavi za medije napovedal, da bodo, če bo novela vnovič sprejeta, zahtevali ustavno presojo. Prepričani so namreč, da bi lahko imela "neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto".
DZ tudi na vnovičnem glasovanju potrdili novelo Zakona o KGZS
DZ je na današnjem glasovanju ponovno sprejel novelo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), na katero je državni svet izglasoval veto. Za je glasovalo 47 poslancev, 33 pa jih je bilo proti. Predlagatelji zakona želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice. Novelo Zakona o KGZS so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić (Svoboda).
V skladu z novelo na naslednjih volitvah, ki bodo leta 2024, za položaje v ključnih organih zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.
"Po našem mnenju javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko," na torkovi seji dejala poslanka.
Zakon so na današnjem glasovanju podprli poslanci Svobode, Levice in trije poslanci SD. Preostali štirje poslanci SD se namreč pridružujejo kritikam, da je zakon ustavno sporen, je v torek pojasnil poslanec SD Damijan Zrim. Tako kot poslanci SDS in NSi so med drugim kritični do dejstva, da predvidena ureditev velja zgolj za KGZS, ne pa tudi za druge zbornice z obveznim članstvom, kot sta odvetniška in zdravstvena.
Nasprotovanje noveli Zakona o KGZS so v preteklosti večkrat izrazili tudi v vodstvu zbornice.
Za vnovično potrditev je novela na današnjem glasovanju potrebovala 46 glasov podpore.
Poslanci ponovno sprejeli zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov
DZ je po vetu državnega sveta ponovno sprejel tudi Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19. Za sprejetje zakona je glasovalo 50 poslancev, proti pa 33.
Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, določa povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Po zakonu bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je kot ključni cilj zakona izpostavila odpravo posledic pretirane represije in prekomernih posegov v človekove pravice, do katerih je prišlo zaradi vladanja z neustavnimi odloki v času epidemije covida-19. Na ta način bi povrnili zaupanje ljudi v pravno državo in spoštovanje njihovih pravic. Po njenih navedbah je bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov.
V opoziciji zakona niso podprli, saj menijo, da je nepotreben in neustrezen in da ruši načela pravne države. Opozorili so tudi, da bi sprejetje zakona, s katerim se posega v odprte prekrškovne ali celo sodne postopke, lahko odprlo plaz novih tovrstnih zahtev. V koalicijskih strankah pa v zakonu vidijo možnost za popravo krivic, storjenih v obdobju epidemije, ko je prišlo do pretirane kazenskopravne represije in pretiranega posega v človekove pravice, kar se je kazalo tudi s številnimi javnimi shodi in protesti.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.