Ustavna komisija bo na podlagi sprejetih stališč pripravila dokončen predlog ustavnega zakona, o katerem naj bi DZ na eni prihodnjih sej odločal z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev. Ustavna komisija pa naj bi skušala rešiti tudi zaplet, ki je nastal potem, ko državni zbor danes ni sprejel ustreznih stališč za spremembe ustave na področju sodstva in regionalizacije, za katere je sicer začel postopek novembra lani.
Projekt regionalizacije in reforme sodstva brez zadostne podpore
Tokratno glasovanje v državnem zboru je tako postavilo pod vprašanj uspeh enega ključnih vladnih projektov: ustanovitve pokrajin ter s tem regionalizacije države. Na področju regionalizacije naj bi namreč spreminjali tri ustavne člene. Vendar pa poslanke in poslanci že v torek niso sprejeli stališča k 121. členu, danes pa je brez zadostne podpore ostal še 143. člen, sicer ključni za vladni projekt regionalizacije. Z njim naj bi namreč vzpostavili podlago za obvezno ustanovitev pokrajin z zakonom.
Tako je DZ sprejel le eno od treh izhodišč za spremembe ustave na področju regionalizacije; 140. člen naj bi spremenili tako, da bi država po predhodnem soglasju občine z zakonom lahko nanjo prenesla opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva. Vendar pa je omenjeno sprejeto stališče vsebinsko nekonsistentno. Sprejeto je bilo še dopolnilo poslancev italijanske in madžarske narodnosti, da bi občine na območju, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, oblikovale "pokrajini s posebnim statutom". Glede na sprejetje omenjenih stališč pa se postavlja vprašanje tudi o smiselnosti te rešitve.
Glede reforme sodstva pa poslanci in poslanke niso sprejeli prav nobenega izhodišča za oblikovanje predloga ustavnih sprememb. Ustavna komisija pri tem sklopu sprememb namreč zaradi nesoglasij političnih strank o njihovi vsebini ni uspela pripraviti stališč, o katerih naj bi odločal DZ. Poslanke in poslanci so nato s 47 glasovi proti (21 za) zavrnili še predlog, ki ga je kot stališče k osnutku ustavnega zakona vložila poslanska skupina SDS. Po osnovnem vladnem predlog za ustavno reformo sodne veje oblasti naj bi sicer med drugim uvedli preizkusno dobo sodnikov, državnemu zboru odvzeli sedanjo pristojnost imenovanja sodnikov ter spremenili sestavo sodnega sveta.
Nič več predhodnega zakonodajnega referenduma
Poslanke in poslanci pa so podprli predlagana stališča k spremembam ustave na področju referendumske ureditve, kjer naj bi zakonodajni referendum v okviru 90. člena opredelili (le) kot naknadni referendum. S sprejetjem dopolnila SLS naj bi v ustavo zapisali, da ga razpiše državni zbor na zahtevo tretjine poslancev, na zahtevo najmanj štirideset tisoč volivcev ali državnega sveta. Na predlog koalicijskih poslanskih skupin (LDS, ZLSD in DeSUS) bi določili tudi potrebno večino udeležencev ali minimalno večino glasov, potrebnih za veljavnost referendumske odločitve.
Sicer pa naj bi ustava, če bo predlog ob končnem odločanju dobil zadostno podporo 60 poslank in poslancev, omogočala tudi razpis referenduma o zakonu, ki so ga predložili volivci (ljudska iniciativa) in ga državni zbor ni sprejel, pri čemer pa bi imel državni zbor na referendum možnost podati konkurenčni predlog zakona. Poleg tega naj bi pri oblikovanju besedila proučili način glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja, kjer naj bi se izid glasovanja ugotavljal le z veljavnimi glasovnicami. V izvedbenem delu ustavnega zakona pa naj bi tudi določili, na kakšen način in v kakšnem obsegu se do sprejema novega zakona o referendumu uporabljajo določila 90. člena ustave in veljavnega zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Večina poslank in poslancev je zavrnila dopolnili SDS in SLS, zato bo ustavna komisija v predlog ustavnega zakona zapisala tudi določila, o katerih zakonih in pod kakšnimi pogoji ni mogoče razpisati referenduma.
Visoka podpora glede enakopravnosti žensk in invalidov
Za razliko od sprememb, povezanih z ustavno ureditvijo referenduma, kjer so bila stališča deležna podpore 50 poslank in poslancev, so bile ustavne spremembe povezane z enakopravnostjo žensk ter invalidov, deležne več kot dvotretjinske podpore poslank in poslancev. Tako so poslanke in poslanci s 70 glasovi podprli stališče, da bi v ustavi spodbudili uravnoteženo zastopanost žensk in moških v javnem življenju. S spremembo ustave bi namreč zagotovili pravno nesporno podlago za oblikovanje zakonsko določenih ukrepov, s katerimi bi povečali možnost enakopravnega sodelovanja moških in žensk pri kandidiranju za najvišje položaje na vseh ravneh oblasti.
Podobno visoke, skoraj soglasne (s 67 glasovi za in nobenim proti ter 70 navzočimi), podpore so bile deležne tudi ustavne spremembe s področja enakopravnosti invalidov. Predlog za spremembo ustave, s katerimi bi zagotovili večjo enakopravnost invalidov, je v proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD). Tako naj bi v 14. členu ustave, ki se nanaša na enakost pred zakonom, izrecno opredelili, da so v Sloveniji enake človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene tudi na podlagi invalidnosti.