DZ za prepoved določenih simbolov na poslopjih javnih institucij

Poslanci so danes v okviru glasovanj presodili, da je predlog za dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, o katerem so v sredo opravili splošno razpravo, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog, ki ga je poleti vložila Resnica, med drugim predvideva prepoved izobešanja zastav, napisov, grbov in sloganov, za katere ni zakonske podlage, na pročelja javnih institucij.

Predlog je poleg poslancev Resnice danes podprlo 47 poslancev SDS, NSi, SLS, Fokus ter Demokratov. Proti pa je bilo 34 poslancev Svobode, Levice in SD, ki so bili do predloga kritični že ob obravnavi v sredo.

Predlog zakona kot glavne cilje opredeljuje politično nevtralnost javnih institucij, preprečevanje uporabe njihovih poslopij za izražanje ideoloških, aktivističnih ali geopolitičnih stališč, varovanje ugleda javnih objektov in dostojanstva državnih simbolov. Te cilje je v njem prepoznala tudi vlada, ki je predlog podprla.

Predlagatelji in poslanci koalicije so ob tem v sredo poudarjali, da predlog ne omejuje ustavno zagotovljene svobode izražanja, saj ureja izključno uporabo objektov javne oblasti.

Predstavniki opozicije pa so bili kritični, češ da predlog neupravičeno posega v avtonomijo javnih institucij ter sega dlje od deklariranega cilja. V Levici in Svobodi so koaliciji očitali tudi, da se ukvarja s kulturnim bojem, simbolnimi spori in političnim revanšizmom, namesto da bi reševala aktualne izzive.

Če bo predlog na koncu sprejet, bo onemogočeno obešanje tujih zastav ali denimo mavrične zastave v podporo določeni državi ali skupnosti na pročelje poslopij, denimo vlade ali urada predsednice oziroma predsednika republike. Predlog med drugim predvideva tudi inšpekcijski nadzor in kazni.

Začetek mandata trenutne vlade je med drugim zaznamoval spor glede izobešanja palestinske zastave, ki so jo 4. junija po potrditvi sestave vlade v DZ nemudoma umaknili s pročelja vladne palače. Zastava je tam visela od maja 2024, ko je prejšnja vlada priznala Palestino. Zastavo Palestine so nato 5. junija začasno izobesili na pročelju predsedniške palače, kar je predsednica Nataša Pirc Musar takrat opredelila kot klic k spoštovanju človekovega dostojanstva.