Takšna statusna oblika družbe bo omogočala predvsem boljše prilagajanje javnega potniškega prometa potrebam potnikov, možnost financiranja ne le s proračunskimi, ampak tudi s tržnimi viri, večjo kadrovsko prilagodljivost ter hitrejše odzivanje na razmere na trgu, je poudaril državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič.

Glavne pristojnosti družbe bodo sodelovanje pri določanju strategije razvoja javnega potniškega prometa, priprava strokovnih podlag, načrtovanje ponudbe javnega potniškega prometa glede na potrebe, oblikovanje prevoznih storitev in načrtovanje njihovega financiranja, upravljanje sistema enotne vozovnice, zagotavljanje informiranja potnikov in promocija javnega prevoza ter sodelovanje pri načrtovanju razvoja infrastrukture za potnike in infrastrukture za dopolnilne potniške storitve.

Zakon po besedah državnega sekretarja pomeni prvi korak k optimizaciji organizacije in upravljanja javnega potniškega prometa. Tako se bo po zgledu večine držav z razvitim javnim potniškim prometom vzpostavila ureditev na treh ravneh, kjer strateško raven predstavlja država, taktično upravljalec potniškega prometa, operativno pa prevozniki.

"Prvi korak k zagotovitvi učinkovitega upravljanja potniškega prometa"

Slovenija sedaj nima vzpostavljenega subjekta, ki bi imel vlogo upravljavca na taktični ravni, je v obravnavi v DZ opozoril Boris Doblekar iz SDS. Zakon pomeni prvi korak k zagotovitvi učinkovitega upravljanja potniškega prometa v Sloveniji in s tem k povečanju števila potnikov, ki javni prevoz uporabljajo, je dodala Monika Gregorčič (Konkretno).

Zakon so podprli tudi v DeSUS, je povedal Ivan Hršak in dodal, da je javni potniški promet pomemben pokazatelj razvite družbe in pomemben tudi za starejšo populacijo. Predstavlja odskočno desko za boljšo organizacijo in upravljanje javnega potniškega prometa, je menil Jani Ivanuša iz SNS.

Sestavni del zakona so po besedah Mihaela Prevca iz NSi integrirano upravljanje vseh oblik javnega potniškega prometa, izdelava enotne aplikacije, uvedba digitalizirane enotne vozovnice za javni potniški promet in koncept mobilnosti, zato ga podpirajo. Zelo podobno je povedal Marko Bandelli iz SAB.

V SD v zakonu po besedah Željka Ciglerja niso zaznali temeljitejših pojasnil in projekcij poslovanja nove družbe, poraja se jim veliko vprašanj, tudi kakšni so razlogi za odločitev o sedežu družbe. Zato ga niso podprli. Podobno so menili v LMŠ. "Menimo, da uresničevanje okoljskih ciljev in zavez ne sme biti razlog za sprejemanje odločitev, ki lahko povečajo netransparentna in koruptivna tveganja," je povzel Jože Lenart.