SLOVENIJA

Boštjančič nezadovoljen z višino predvidenega primanjkljaja za leto 2023

Ljubljana, 22.11.2022, 6:31 | Posodobljeno pred 13 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
DZ se je podrobneje seznanil s predlogom državnega proračuna za leto 2023 in 2024. Potem ko naj bi se prihodnje leto primanjkljaj z letošnjih nekaj manj kot dveh milijard evrov povzpel na 3,3 milijarde evrov, se bo ta čez dve leti znižal. Vlada pričakuje, da takrat odstop od fiskalnega pravila ne bo več mogoč. V proračunu sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter višina letnega dodatka upokojencem, ki bo izplačan v juniju.

DZ se je seznanil še s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter višina letnega dodatka upokojencem, ki bo izplačan v juniju. S tem je končal obravnavo proračunskih dokumentov, glasovanje pa je napovedano v sredo.

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2023 se bo država lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Največji možni obseg poroštev, ki jih bo lahko država izdala pravnim in fizičnim osebam, je določen v višini 2,8 oz. 1,5 milijarde evrov.

Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, je določen v razponu od 145 do 455 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine je za obe prihodnji dve leti določena v višini 700 evrov na prebivalca.

Po besedah Goloba je vlada v proračunu za leto 2023 oblikovala "ogromne rezerve".
Po besedah Goloba je vlada v proračunu za leto 2023 oblikovala "ogromne rezerve". FOTO: Damijan Žibert

Omenila je še proračunsko rezervo, iz katere se financirajo ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, enako pa bo zdaj veljalo tudi za ukrepe za blažitev posledic draginje. "Tega denarja ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih je ali jih še bo sprejel DZ z zakoni," je pojasnila.

Določajo se nameni, za katere se bo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prihodnje leto iz državnega proračuna namenilo do 234 milijonov evrov. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za način plačevanja dolgotrajne oskrbe, saj še ni znano, po katerem zakonu se bo izvajala po novem letu.

DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2023 in 2024 potrjeval v sredo, pri čemer so mu podporo napovedali poslanci koalicije, v SDS in NSi pa bodo glasovali proti. "Ne strinjamo se z napačno usmerjeno potjo vlade, ki ne podpira gospodarstva in niža dohodke državljanom," je dejal Janez Magyar (SDS).

Finančni minister Klemen Boštjančič je oktobra ob predstavitvi teh številk v DZ zagotovil, da je predlog proračuna za leto 2024 tako kot tistega za leto 2023 razvojno naravnan, hkrati pa dopušča prostor za ukrepanje vlade v primeru dodatne zaostritve že zdaj zahtevnih razmer.

Kot minister nisem zadovoljen z višino primanjkljaja, ki je za leto 2023 predviden v višini 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, a ta primanjkljaj je v največji meri posledica razmer," je dejal Boštjančič. Spomnil je na vojno v Ukrajini, ki je največji razlog za energetsko krizo in posledično trdovratno visoko inflacijo v Evropi.

Boštjančič je poudaril, da ima vlada namen v celoti počrpati razpoložljiva sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, za zdaj še v rezervi so načrtovana tudi že sredstva za izvajanje kohezijske politike tekočega programskega obdobja. Poleg črpanja sredstev iz tradicionalnih EU skladov je napovedal tudi intenzivno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Tudi zaradi večjih rezerv se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto skoraj podvojil na 3,3 milijarde evrov. Leto pozneje naj bi se nato znižal na 1,7 milijarde evrov.

klemen boštjančič
klemen boštjančičFOTO: 24ur.com

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Med drugim je po besedah premierja Roberta Goloba v njem načrtno oblikovala "ogromne rezerve". Gre za 1,5 milijarde evrov, od česar je 1,2 milijarde evrov rezerviranih samo za namen soočenja z energetsko in draginjsko krizo, da bodo porabniki plačevali energijo po nižjih cenah, kot so na trgu.

Za leto 2023 je sicer načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. V letu 2024 naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Danes so poslanci sicer razmeroma hitro končali razpravo. Andrej Hoivik (SDS) je menil, da so pričakovanja glede rasti prihodkov optimistična. V primeru uveljavitve novele zakona o dohodnini, s katero se med drugim ustavlja zviševanje splošne olajšave do leta 2025, namreč ne bo mogoče doseči načrtovanih davčnih prihodkov. Zavezanci bodo šli delat in trošit drugam, kjer je obdavčitev nižja, je dejal.

Opozicija kritična do rasti odhodkov, koalicija proračuna hvali

"Z višino planiranih odhodkov tokrat resnično podirate rekorde," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Najhuje pa se ji zdi, da državljani tega trošenja ne občutijo. "Ravno nasprotno, njihovo delo nameravate še obdavčiti," je dejala in spomnila na predlog novele zakona o dohodnini, ki je tik pred potrditvijo v DZ in naj bi med drugim ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025. "Glede na draginjo bi morali pustiti manj obdavčene plače," je pozvala poslanka SDS.

Na najvišji obseg izdatkov v zgodovini Slovenije in na visok primanjkljaj je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). "Tako visokih izdatkov in takega primanjkljaja v zgodovini nismo imeli še nikoli," je dejal. Ob tem je opozoril, da bo pokrivanje primanjkljaja z zadolževanjem dražje, kot je bilo doslej, saj so obrestne mere tudi zaradi boja proti inflaciji poskočile.

Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke.
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke.FOTO: Thinkstock

Moniko Pekošak (Svoboda) sta predloga proračunov pozitivno presenetila in si po njenem mnenju zaslužita pohvalo. "Vladi je kljub zahrbtnim okoliščinam za skrbnike javnih financ uspelo pripraviti razvojna dokumenta," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da vsebujeta nujno potrebne ukrepe za blažitev posledic draginje.

V SD se po besedah njihovega poslanca Soniboja Knežaka zavzemajo predvsem za vlaganja v ljudi ter v vse tisto, kar jim zagotavlja varnost in solidarnost. "Tega je v teh predlogih proračunskih aktov mnogo," je dejal. Kljub visokim številkam pa si po njegovem mnenju ne moremo privoščiti luksuza in učinkovitosti dela vlade meriti zgolj skozi količino porabljenih ali zbranih milijonov. "Odločilen bo predvsem način, na katerega se bodo odgovorni odzivali na zdaj še neznane izzive in težave ljudi, gospodarstva, javnih sistemov in civilne družbe," je dejal.

Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da je prejšnja vlada v državni blagajni pustila veliko obveznosti brez ustreznega kritja. Zdajšnja vlada poskuša iz tega potegniti najboljše, predvsem za ljudi, je zagotovil in menil, da je prav, da je v proračunih, predvsem za leto 2023, načrtovanih veliko novih in pomembnih investicij. "Če želimo krizo prebroditi in tudi iz nje iziti v boljši formi, bodo investicije osnovni predpogoj za to, da nam uspe," je dejal.

Proračuna bosta podprla tudi poslanca narodnosti. Za leto 2023 so sredstva za obe narodni skupnosti že skoraj v celoti zagotovljena, v kratkem naj bi bil podpisan tudi sporazum z vlado glede leta 2024, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Glasujte za najboljši portal v regiji
Glasujte za najboljši portal v regijiFOTO: 24ur.com

Namizna aplikacija Internet Explorer odhaja v pokoj

Zagotovite si nemoten vstop v svet aktualnih novic in jo nadomestite z najnovejšo verzijo Chromea, Firefoxa, Safarija ali Microsoft Edgea.