Odbor za obrambo se je lotil opozicijskega predloga za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski med letoma 2021 in 2026 s predlogom za začasno zadržanje izvajanja zakona.
Člani odbora so se opredeljevali do mnenja zakonodajno-pravne službe, ki ga je na današnji seji predstavila Katarina Kralj iz omenjene službe. Med drugim je povzela argumente predlagateljev zahteve za oceno ustavnosti in njenih nasprotnikov ter pojasnila, da so v postopku sprejemanja zakona prevladali argumenti, da je zakon nujen, da je referendum o njem nedopusten in da je prav tako neutemeljena zahteva za oceno ustavnosti.
Državi sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je predstavil nekatere ključne poudarke mnenja, ki ga je v torek na dopisni seji sprejela vlada. DZ je vlada predlagala, da zahtevo za oceno ustavnosti iz procesnih razlogov zavrže oz. da naj ugotovi, da tako sklep o nedopustnosti referenduma kot tudi sam zakon nista v neskladju z ustavo, zato naj predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona zavrne.
Pojasnil je tudi nekatere vsebinske argumente potrebe po izvajanju zakona. Med drugim je izpostavil, da bo zakon poleg nacionalnih zmogljivosti tudi omogočil, da bo lahko Slovenija postopoma začela prevzemati odgovornosti v sistemu kolektivne obrambe. Med prednostmi zakona je prav tako navedel, da ta zagotavlja sklepanje večletnih pogodb, v splošnem pa poudaril, da zagotavlja nujne ukrepe za zagotavljanje varnosti države.
Na seji so razpravljali le predstavniki opozicijskih predlagateljev zahteve za oceno ustavnosti zakona. Miha Kordiš iz Levice je ponovil, da se je vlada, potem ko so predlagatelji referenduma zbrali skoraj 30.000 podpisov za začetek referendumskih postopkov, očitno ustrašila demokracije in volje ljudstva.
Vlada referendumu po njegovih besedah nasprotuje z argumentom nujnosti. A če je zakon tako nujen, se Kordiš sprašuje, zakaj ga je DZ sprejemal po rednem in ne po nujnem postopku. O neutemeljenosti takšnega argumenta po njegovem mnenju priča tudi dejstvo, da se bo zakon uresničeval polnih šest let. Prepričan je, da ne s časovnega ne z vsebinskega vidika ne gre za nujen zakon.
Tina Heferle iz LMŠ je izpostavila, da je pravica do referenduma ustavna pravica. Vladni argumenti glede obveznosti do zavezništva in glede zagotavljanja daljšega časovnega obdobja nabav za Slovensko vojsko sicer držijo, toda to po njenem prepričanju še niso razlogi, zaradi katerih bi ljudstvu prepovedali pravico do referendumske pobude.
Da morajo ljudje imeti vpliv na razvoj države in pravico do odločanja na referendumu, je poudaril tudi Andrej Rajh iz SAB.
Mnenje zakonodajno-pravne službe DZ so člani odbora potrdili z devetimi glasovi za in sedmimi proti.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.