Pred poslanci debirokratizacija in avdiovizualne medijske storitve

Poslanci so bili na današnji drugi obravnavi razdeljeni glede podpore rešitvam v predlogu zakona o debirokratizaciji, zlasti pri predlaganem elektronskem vročanju in vzpostavitvi Uradnega registra RS. Koalicija predlog podpira, del opozicije je proti. Poslanci so tako odločili, da bo predlog zakona tretjo obravnavo opravil na naslednji seji.

V tokratni drugi obravnavi so med drugim sprejeli dopolnilo opozicije, po katerem se ne bo ustanovilo Uradnega registra RS, ampak Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Dopolnilo so sprejeli s 46 glasovi za in 41 prot. Kot je dejal Rudi Medved (LMŠ), so sedaj ti predpisi razsejani na različnih koncih, nekaj v uradnem listu, nekaj na različnih drugih portalih. "Ta amandma je želja občin," je dejal Medved, ki je sicer trdil, da bi bila vzpostavitev Uradnega registra RS nepotrebna.

Je pa državni zbor zavrnil predlog Levice, LMŠ in SD, da bi se člen, ki omogoča vročanje tudi na navadno e-pošto, črtal. Izpostavljali so predvsem vprašanje varnosti in dokazovanja vročitve, medtem ko sta direktor finančne uprave in vodja strateškega sveta za debirokratizacijo, ki naj bi zakon pripravil, Ivan Simič in koalicija dejala, da gre le za dodatno in prostovoljno možnost.

Nataša Sukič (Levica) je menila, da bi bilo lahko vročanje na navadno e-pošto, in ne v varen elektronski predal, zaradi možnosti vdora nevarno, in poudarila, da se bo uvedla fikcija vročanja in ne bo dokaza, da je bil dokument vročen. Tudi Medved je izpostavil vprašanje varnosti in poudaril, da bo vso odgovornost nosil državljan.

Direktor Fursa je dejal, da je predlagana možnost prostovoljna. Sicer pa fikcija vročitve v davčnih postopkih obstaja 14 let, težav je zelo malo, je dejal in navedel, da bo moral organ po predlogu, če se bo pojavil dvom o prejemu, dokazati vročitev, in če je ne bo mogel, bo moral dokument vročiti s povratnico.

Mojca Škrinjar (SDS) je menila, da bo možnost elektronskega vročanja pomenila veliko poenostavitev za vse, ki si bodo to želeli. Glede varnosti je dajala, da se lahko tudi s fizičnim poštnim nabiralnikom zgodi marsikaj in da lahko hekerji vdrejo v različne sisteme, tako kot so npr. vdrli v ameriški Pentagon.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da bo takšno vročanje prostovoljno in da predlog zakona dovolj podrobno opredeljuje možnosti vročitve.

Zakon bo po predlogu sicer z namenom olajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posegel v 12 zakonov, poleg tega pa razveljavil zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

Gre za prvi paket sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Paketno reševanje se jim zdi edino možno.

V LMŠ, SD, Levici in NeP pa z dopolnilom predlagajo, da bi se namesto Uradnega registra RS, v katerem bi bila objavljena uradno prečiščena besedila veljavnih državnih predpisov, uvedel Register pravnih aktov lokalnih skupnosti. Kot pravijo, je na državni ravni že vzpostavljen Pravno-informacijski sistem in po njegovem vzoru bi bilo treba urediti tudi sistem za zagotavljanje podatkov o občinskih pravnih aktih.

Medved (LMŠ) je menil, da bi bil uradni register popolnoma nepotreben, saj da avtentičnost predpisov že zagotavlja Uradni list RS, ter da bi šlo za birokratiziranje in dodatno obremenjevanje vseh pravnih služb.

Triller Vrtovčeva je očitke zavrnila in med drugim dejala, da bo uradni register upravljal Uradni list RS in da bo to njegova četrta zbirka (poleg uredbenega in razglasnega dela uradnega lista ter objave mednarodnih pogodb). Poudarila je, da bo za objave v uradnem registru veljalo načelo zaupanja in da se bodo državljani lahko zanesli nanje.

Predlog zakona v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, ki segajo na področja registra prebivalstva, splošnega upravnega in davčnega postopka, športa, agrarnih skupnosti, kulture, sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, integritete javnih uslužbencev in ohranjanja narave. V drugem delu zakona je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

Poslanci sprejeli novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Državni zbor je s 77 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki so jo predlagali nepovezani poslanci. S predlogom novele so želeli v zakon prenesti evropsko direktivo. Novela je podobna vladni, ki je bila po vetu državnega sveta pri vnovičnem odločanju v DZ zavrnjena. V noveli pa ni več določb o ustanovitvi sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo.

Prav tako je umaknjena uvedba posebnega prispevka, namenjenega za razvoj produkcije evropskih avdiovizualnih del in ustanovitev posebnega proračunskega sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo.

Novela ohranja obstoječo obveznost, da se zagotavlja svoboda sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih članic EU. Glede dopustnih omejitev pa določa jasno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki ne sodijo pod pristojnost Slovenije, sodijo pa pod pristojnost druge članice EU. Ustrezne ukrepe bo lahko sprejela tudi zoper operaterje elektronskih komunikacij, ki omogočajo razširjanje avdiovizualnih medijskih storitev.

Ob tem novela določa tudi, da mora delež evropskih avdiovizualnih del obsegati najmanj 30 odstotkov celotnega števila del v katalogu ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo v posameznem koledarskem letu. Delež slovenskih avdiovizualnih del pa mora obsegati najmanj pet odstotkov celotnega števila del v ponudnikovem katalogu.

Določena je tudi zaščita otrok v avdiovizualnih medijskih storitvah in dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za invalide. Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev bodo v skladu z njo s sorazmernimi ukrepi, kot so denimo prevajanje v znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe in naglušne, govorjeni podnapisi in zvočni opisi, postopno in kontinuirano izboljševali dostopnost do svojih storitev za invalide.

Poslanske skupine koalicije so v današnji predstavitvi stališč izpostavile, da je novelo nujno sprejeti, ker Sloveniji v nasprotnem primeru grozijo visoke kazni zaradi neprenesene direktive v slovenski pravni red. V delu opozicije pa so se sicer strinjali, da je prenos direktive nujen, hkrati pa so pogrešali ustrezno zaščito domačih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev.

Ob predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD dejali, da je predlog treba sprejeti, če naj se Slovenija izogne kaznim zaradi neprenesene direktive v slovenski pravni red. Čim prej pa bo treba spet poseči v zakon, da bi z njim omogočili tudi zaščito domačega filma in televizijskih serij, je dejal Samo Bevk.

Tudi v SDS so poudarili, da je predlog treba sprejeti, ker v nasprotnem primeru Slovenijo čakajo visoke kazni. Pri tem je Alenko Jeraj zanimalo, zakaj predlog ni bil sprejet že pod vlado, ki jo je vodil Marjan Šarec.

Bistvo direktive je zaščita evropskih avdiovizualnih ponudnikov na zahtevo, so izpostavili v Levici. Določbe o ustanovitvi sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo pa bi po besedah Primoža Siterja lahko ostale v predlogu, vendar s pravičnimi merili, ne pa na škodo domačih ponudnikov.

Tudi v LMŠ po besedah Lidije Divjak Mirnik menijo, da bi bili lahko danes ob drugačnem ravnanju vlade že pred aktiviranjem sistema za plačevanje prispevkov iz naslova avdiovizualnih storitev, ki bi sledil načelu zaščite domačih ponudnikov.

Predlog po navedbah NSi denimo prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v televizijskih programih in videih na zahtevo. V tej poslanski skupini tudi izpostavljajo pomen medijske pismenosti, je dejal Aleksander Reberšek.

Terorizem je v našem okolju zelo realna grožnja, so dodali v SNS. Temu je treba zato po besedah Janija Ivanuše prilagajati tudi medijsko zakonodajo.

V predlog so prav tako vključeni ukrepi za zaščito otrok, so spomnili v SMC. Postopno pa se bo izboljševala tudi dostopnost avdiovizualnih storitev za invalide, je omenila Mojca Žnidarič.

V SAB so medtem izrazili zadovoljstvo nad tem, da predlog ne vključuje več spornih določb, ki jih je vključevalo vladno besedilo. Tako predlog pozdravljajo, med drugim določbe, ki ščitijo otroke pred neprimernimi komercialnimi sporočili, denimo za zdravju škodljiva živila, je izpostavil Marko Bandelli.

DZ bo o predlogu odločal v okviru današnjega glasovanja.

Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost prestal glasovanje

Z 88 glasovi za in nobenim proti je državni zbor sprejel zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost. Zakon daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju.

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih je bil v veljavi od začetka leta 1984 do konca leta 2018, leta 2019 pa ga je nadomestil zakon o socialnem vključevanju invalidov.

Upravičencu po danes sprejetem zakonu bo po navedbah vlade za vsak mesec pripadal znesek nadomestila za invalidnost v višini 382,32 evra, kar na letni ravni znaša 4587,84 evra, v obdobju časa rednega šolanja od 18. do 26. leta pa 36.702,72 evra. Po vladni oceni bo za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost v letu 2022 potrebnih približno 1,1 milijona evrov.

Predlog zakona o ravnanju z odpadki končal pot v DZ

Predlog zakona o ravnanju z odpadki, ki so ga vložili poslanci SNS, je končal zakonodajno pot, je danes ugotovil DZ. Predlog zakona je namreč matični odbor DZ zavrnil.

S predlogom so želeli v SNS področje urediti v posebnem zakonu, med drugim s petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki in opredelitvijo proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Vlada je ocenila, da je predlog zakona vsebinsko, terminološko in izvedbeno pomanjkljiv ter da ni konsistenten in ni usklajen z obstoječo zakonodajo s področja odpadkov, ki sicer celovito implementira tudi evropsko politiko ravnanja z odpadki, upoštevajoč pravo varstva okolja.

DZ je danes ugotovil, da odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor 30. novembra ni potrdil členov zakona, zato se je zakonodajni postopek končal.

Brez glasu proti sprejeta tudi novela zakona o napotitvah v mednarodne organizacije

Državni zbor je potrdil novelo zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Za je glasovalo 49 poslancev, proti ni bil nihče. Novelo zakona naj bi omogočila predvsem pravočasne napotitve in kandidature vseh slovenskih strokovnjakov.

Novela zakona je bila potrebna, ker se je za obstoječi zakon iz leta 2006 pokazalo, da je deloma neživljenjski, včasih pa je celo oteževal učinkovite napotitve slovenskih strokovnjakov v mednarodne organizacije oziroma misije. V 15 letih od sprejema obstoječega zakona se je spremenil tudi način, kako mednarodne organizacije urejajo napotitve, zato so zdaj potrebne nadgradnje trenutnega sistema.

Po novem bodo lahko svoje kandidate v mednarodne organizacije in na civilne misije pošiljali vsi državni organi, od ministrstev do upravnih enot in tudi drugih organov v javni upravi, kot so ustavno ali računsko sodišče in tožilstvo. Prav tako bo zdaj možna napotitev pravosodnih funkcionarjev, česar sedanji zakon ni omogočal.

DZ potrdil podaljšanje roka in dodaten denar za zapiranje RTH

S 64 glasovi za in nobenim proti so v državnem zboru sprejeli tudi novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, ki podaljšuje rok za zaključek zapiralnih del RTH na konec leta 2023. Vrednost programa za obdobje 2021-2023 bo 11,7 milijona evrov, od tega bo iz proračuna 8,9 milijona evrov.

Rok za zaključek zapiralnih del RTH je bil doslej večkrat prestavljen, nazadnje na konec leta 2020. Nova novela je potrebna, ker dela niso bila končana in so presegla zmožnost financiranja izvajanja iz lastnih sredstev družbe RTH. Zaradi nedokončanja del ni bilo mogoče izvesti vseh upravnih postopkov pred izdajo odločb o prenehanju pravic in obveznosti, je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Novela predvideva, da se bo za obdobje 2021-2023 pripravil triletni program zapiranja rudnika za dokončanje nerealiziranih del iz programa postopnega zapiranja RTH 2019-2020. Vrednost triletnega programa bo 11,675 milijona evrov, od tega bo državni proračun zagovoril 8,9 milijona evrov, in sicer leta 2022 4,2 milijona, leta 2023 4,5 milijona in leta 2024 200.000 evrov. Preostalo naj bi zagotovili s prodajo premoženja družbe RTH.