Po zakonu lahko takšno zahtevo na ustavno sodišče naslovijo le poslanci, ne pa tudi občinski sveti. Ker gre za ustavno svoboščino posamezne skupine, pa bi zahtevo za presojo lahko sprožila tudi islamska skupnost, čeprav so mnenja pravne stroke o tem še vedno deljena.
V primeru džamije pa naj bi šlo celo za zavajajočo referendumsko propagando. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (za območje urejanja VR 2/6 Ob Cesti dveh cesarjev)?" Pobudniki referenduma pa podpisov niso zbirali pod tem vprašanjem, zato naj bi šlo za očitno zavajanje.
"Če nekdo v obrazložitev referendumske pobude zapiše, da se mu ne zdi potrebno, da se zgradi džamija, ker molilnice zadoščajo za uresničevanje bogoslužnih interesov in potreb islamske skupnosti, potem tega dejansko ni potrebno več špekulativno ugotavljati njihovih interesov," je povedal asist. Mag. Andrej Teršek iz Pravne fakultete.
"Vprašanje na panojih je bilo postavljeno tako, da so ljudje razumeli. Če bi pa pisalo točno referendumsko vprašanje, ne bi dobili niti sto podpisov," je povedal pobudnik referenduma Mihael Jarc. Zapletenost vprašanja pa je potrdil tudi sam pobudnik, saj ga pred kamero ni znal povedati na pamet.
Na mestni občini so potrdili, da bodo storili vse, da do referenduma le ne bi prišlo, pobudniki pa odgovarjajo, da bodo uporabili vse demokratičnih poti, če referenduma ne bo prišlo.
