Džamija oziroma Islamski verski in kulturni center na Parmovi ulici v Ljubljani je danes prejela uporabno dovoljenje, je za 24ur.com potrdil tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić. Fotografijo muftija Nedžada Grabusa z uporabnim dovoljenjem je na družbenem omrežju delil gradbenik Esad Mulalić, ki je sicer tudi eden večjih zasebnih donatorjev za gradnjo džamije.
Do konca leta nameravajo zaključiti še vsa obrtniška dela, do konca februarja pa naj bi nabavili še vso notranjo opremo. Verniki naj bi molilnico začeli uporabljati po novem letu. Slovesno otvoritev pa načrtujejo po postnem mesecu prihodnje leto, ki ga bodo muslimani zaključili konec maja 2020, nam je razkril mufti Grabus.
Dovoljenje dobili skoraj 50 let od prvih pobud za gradnjo džamije
Objekt je zasnoval arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Osnova verskega objekta je 24 metrov visoka kocka, ob katerem stoji 40 metrov visok minaret. V sklopu centra pa bo poleg prostora za molitev še umivalnica za obredno umivanje ter izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt.
Prve ideje za izgradnjo džamije v Ljubljani segajo v leto 1969, od takrat je bilo v igri več različnih lokacij za džamijo. Skupnost je zemljišče ob Kurilniški in Parmovi ulici v Ljubljani kupila decembra 2008, a je projekt nekoliko upočasnila kriza. Temeljni kamen so tako položili šele septembra 2013.
Sprva so predvidevali, da bo gradnja stala 22 milijonov evrov; od tega je 15 milijonov prispevala država Katar. V letu 2018 je Islamska skupnost pridobila skoraj 11 milijonov evrov novih sredstev za dokončanje investicije. Muftiju Grabusu in njegovi ožji ekipi je uspelo oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih 15 milijonih evrov, s katerimi so zaključili prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov. Vrednost celotne investicije z opremo vred je ocenjena na 35 milijonov evrov.
KOMENTARJI (558)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.