'E-skiroji niso zlo, a jih moramo uporabljati varno'

Po svetu še vedno odmeva nedeljski referendum v Parizu, na katerem se je 89 odstotkov udeležencev zavzelo za prepoved najemniških e-skirojev. Čeprav se je posvetovalnega referenduma udeležilo le majhno število registriranih volivcev (7,46 odstotka), pa je županja francoske prestolnice Anne Hidalgo po razglasitvi izida referenduma sporočila, da bodo e-skiroji za najem prepovedani od septembra. Še vedno bodo sicer dovoljeni e-skiroji, ki so v zasebni lasti posameznikov. 

"Po pariškem referendumu sem zasledila kar nekaj člankov, v katerih pišejo, da je ta prepoved zmaga za strokovnjake na področju varnosti prometa in poraz za strokovnjake na področju mobilnosti. Toda mi ne sovražimo e-skirojev, ne podpiramo prepovedi. Mislim pa, da je to jasen pokazatelj, da moramo strokovnjaki na področju varnosti in mobilnosti od prvega dne delati skupaj," je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru mednarodne konference o prihodnosti e-skirojev, dejala Sophie Vanhove, predstavnica Evropske listine o varnosti v cestnem prometu (European Road Safety Charter).

"E-skiroji niso zlo, a jih moramo uporabljati varno," pa je dodal Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa (European Transport Safety Council), ki se je iz Milana v Ljubljano pripeljal z vlakom. Kot je poudaril, e-skiroji lahko pripomorejo k večji mobilnosti in zmanjševanju prometnih zamaškov, zato so dobrodošla alternativa avtomobilom. 

Ker pa so ta električna prevozna sredstva v evropskih mestih vse pogostejša, je posledično vse več nesreč z udeležbo e-skirojev in tudi več resnih poškodb. Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da so najpogosteje povzročitelji teh nesreč prav vozniki e-skirojev sami. "Ta delež celo narašča, saj so bili vozniki e-skirojev v letu 2021 sami odgovorni za 61 odstotkov vseh prometnih nesreč, lani pa že za 66 odstotkov," je izpostavila Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa (AVP).

Veliko nesreč z e-skiroji udeleženci ne prijavijo Policiji

Policija ločeno statistiko prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev beleži od septembra 2019 in od takrat do začetka letošnjega aprila, torej v treh letih in pol, je bilo na slovenskih cestah že več kot 430 nesreč z udeležbo voznikov e-skirojev. Samo v lanskem letu jih je bilo že 231. "Letos je Policija zabeležila že 25 prometnih nesreč z udeležbo e-skirojev," je pojasnil Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi. 

Število nesreč vsako leto eksponentno narašča, kar opažajo tudi v naši največji bolnišnici. Njihovi podatki o poškodbah pa kažejo, da je prometnih nesreč še več, kot jih zabeleži Policija. "Naši podatki kažejo nekoliko večje število teh nezgod. Najverjetneje v luči tega, da veliko teh nezgod ne prijavijo Policiji, ker se udeleženci poškodujejo sami in ni nekih širših posledic razen njih. Seveda pa zaradi težav obiščejo urgenco, ker imajo poškodbe, za katere potrebujejo našo pomoč," pravi Uroš Tominc, specialist travmatolog iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. 

Lani so tako obravnavali kar 689 poškodovancev, ki so bili udeleženi v nezgodi s skirojem. Čeprav v to statistiko uvrščajo tako nezgode z navadnim kot e-skirojem, pa podatki kažejo, da se je od pojava električnih skirojev v Sloveniji število tovrstnih nesreč močno povečalo. Prav tako pa se je povečalo število hujših poškodb. "Predvsem so nas presenetile hude poškodbe, bolj primerljive tistim, ki nastanejo pri nezgodah mopedistov in motoristov. Med njimi so bile tudi življenje ogrožajoče poškodbe in tudi smrtne poškodbe," je dejal Tominc. "Govorimo predvsem o hudih poškodbah glave in obraza, o hudih poškodbah okončin. Imeli pa smo tudi že primere poškodb notranjih organov, kot so na primer poškodbe pljuč, poškodbe organov v trebuhu, poškodbe vranice in notranje krvavitve," je še pojasnil. 

Kot pravi Tominc, je ena glavnih težav v tem, da se vozniki ne zavedajo hitrosti e-skirojev. "Mnogi še vedno dojemajo e-skiro kot običajen skiro. Hitrost skiroja na nožni pogon je okrog 10 km/h, e-skiroja pa vsaj 20 km/h, zato je že pri ustavljanju in sestopanju z ustavljajočega se e-skiroja in skiroja pomembna razlika. Vsaka podvojitev hitrosti pomeni štirikrat večjo energijo, ki jo mora absorbirati telo ob morebitnem padcu ali trku," je dodal specialist travmatolog. 

E-skirojem prednost pred avtomobili, a ne pred pešci in ostalimi uporabniki javnih površin

Podoben trend naraščanja števila nesreč z e-skiroji opažajo tudi drugod po Evropi. Električne skiroje mnogi uporabljajo za premagovanje krajših razdalj, to sodobno prevozno sredstvo je hkrati postalo tudi eden od korakov k zeleni mobilnosti, predvsem v mestih. Trenutno stanje je v. d. generalne direktorice direktorata za ceste in cestni promet na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Knez označila za nekoliko paradoksalno, saj se e-skirojev ostali udeleženci v prometu bojijo, njihovi vozniki pa se premalo zavedajo svoje odgovornosti.

"Da bi ta trend obrnili, je treba sprejeti nekaj smiselnih ukrepov za varnost voznikov e-skirojev in drugih udeležencev v prometu. E-skiroji lahko igrajo pomembno vlogo v mestih trajnostne prihodnosti, ki pa morajo dati prednost varnosti ranljivih udeležencev v prometu," je opozoril Avenoso. "Čeprav menimo, da bi morali vozniki e-skirojev voziti s prilagojeno hitrostjo in bi morali vselej nositi čelade, je na drugi strani odgovornost mest, da vzpostavijo varno cestno infrastrukturo z mrežo ločenih kolesarskih stez in določijo ustrezne omejitve hitrosti, kar je ključno za večjo prometno varnost," je dodal. 

Dejstvo je, da so nove oblike mobilnosti – med katere spadajo tudi e-skiroji – tukaj, je poudaril David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM. "Če želimo doseči družbene spremembe, da bodo te oblike mobilnosti varne in trajnostne, je ključno, da jim damo prednost pred avtomobili, vendar ne pred pešci oziroma ostalimi uporabniki javnih površin. In ne na račun varnosti! Organizacije tako v Sloveniji kot v EU imamo možnost, da na področju e-skirojev odpiramo dialog, skupaj iščemo rešitve in prispevamo vsaka svoj delež k skupnemu celostnemu pristopu za zagotavljanje varnosti za prav vse udeležence, predvsem najranljivejše," je dejal. Kot enega ključnih stebrov k temu pristopu pa je izpostavil spreminjanje stališč in vedenj vseh plasti družbe.

Potreben je razmislek o ustreznosti zakonodaje

Morebitne prepovedi e-skirojev ne bodo izkoreninile, je opozoril Elvis A. Herbaj s Policijske uprave Celje. "Dejstvo, da so v prometu tovrstni udeleženci, moramo sprejeti. Bistveno pa je, da imamo na tržišču različne vrste e-skirojev in da je treba dodobra razmisliti, ali je trenutna zakonodaja ustrezna. Razmisliti bo treba tudi, na kakšen način od uporabnikov zahtevati ustrezno usposobljenost, njihovo odgovornost za varno udeležbo v cestnem prometu in tudi njihovo odškodninsko odgovornost v primerih, ko bodo povzročili škodo na drugih vozilih in/ali udeležencih," je naštel. 

Opozoril pa je tudi na cestno infrastrukturo, ki je v slabem stanju običajno prav na delih vozišč, kjer se vozijo uporabniki e-skirojev.

Pri AVP pa so med drugim predlagali tudi, da bi se starostna meja dovoljene uporabe e-skirojev izenačila s starostjo 15 let, ko je mogoče opravljati izpit za moped. Predlagajo tudi omejitve hitrosti s pomočjo beleženja geopoložaja skiroja in vzpostavitev evidenc števila ter lastnikov skirojev. 

Trenutno zakonodaja predpisuje obvezno uporabo čelade le za mlajše od 18 let. A strokovnjaki so se na konferenci strinjali, da je ta priporočljiva za vse uporabnike e-skirojev, ne glede na starost. Večina prometnih nesreč se namreč zgodi v starostni skupini med 18 in 44 let, približno polovica poškodovancev pa med vožnjo ni uporabljala zaščitne čelade. 

Problematiko uporabe e-skirojev bo ministrstvo po besedah Knezove naslovilo v resoluciji o varnosti cestnega prometa, ki je v pripravi in v katero bodo dodali tudi steber o mikromobilnosti. "Verjamem, da bomo določene predloge, ki smo jih slišali, upoštevali že v tej resoluciji," je poudarila.