Po besedah ministra za finance Andreja Bajuka so bili pogovori s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jeanom Lemierrom o ključnih odločitvah, ki jih Slovenija pričakuje od EBRD, zelo uspešni. Po srečanju s premierom Janezom Janšo in Bajukom je enako ocenil tudi Lemierre, ob tem pa poudaril, da je prišel v Slovenijo poslušat. "Prišel sem, da prisluhnem odločitvam in odprtim vprašanjem slovenske vlade ter ponudim odgovore in predloge," je dejal Lemierre.
"Tu nisem, da bi kupoval, temveč da podprem vladne odločitve. Nisem prišel z vnaprejšnjim načrtom, temveč za razpravo, saj bo končne odločitve sprejela slovenska vlada," je izpostavil Lemierre. Kot je dodal Bajuk, je EBRD partner v Novi Ljubljanski banki (NLB) že več let, nanjo pa Slovenija računa na področjih, kjer ima EBRD prednosti. "Ne le pri razvoju infrastrukture v energetskem sektorju, temveč tudi na področju razvoja železnic in sistema državnih cest," je pojasnil finančni minister.
Priprave na privatizacijo
Vlada po Bajukovih navedbah trenutno preučuje predloge skupin za pripravo predlogov za privatizacijo NLB, Nove Kreditne banke Maribor, Telekoma Slovenije in na področju energetike. Kot je dejal Bajuk, je Janša Lemierru zagotovil, da se bo vlada do predlogov privatizacijskih skupin opredelila v roku 45 dneh. Lemierre ni želel izdati, koliko je EBRD pripravljena investirati v Slovenijo, "številke pa so zelo visoke". Ne gre le za denar, temveč tudi za čas, izkušnje ter spodbudo drugih vlagateljev, tako domačih kot tujih, je dodal.
Predsednik EBRD je še ocenil, da je čas za nadaljnje sodelovanje s Slovenijo. Ob tem je državi čestital za dosežke. "To, kar je bilo doseženo v zadnjih letih, je zelo impresivno," je ocenil. Bajuk je izrazil zadovoljstvo, da je EBRD pripravljena pomagati Sloveniji pri ključnih projektih, bolj konkretna pa nista bila.
Bajuk je izrazil prepričanje, da je vloga države v bančnem sektorju, da zagotovi, da sistem deluje ne glede na to, kdo je lastnik. "Glede Telekoma nismo govorili nič konkretnega, je pa vodstvo EBRD pripravljeno sodelovati, če bo Slovenija to želela," je nanizal minister. Ob tem se je zavzel za sodelovanje s to, kot jo je označil, multilateralno ustanovo, ki lahko po njegovih besedah "v takšnem obdobju, kot je Slovenija, odigra ključno vlogo".