Potreba po celostnem pristopu k iskanju rešitev zaradi preobremenjenosti cestnega omrežja na severnem in vzhodnem območju Mestne občine Kranj se je pokazala že pred leti. Po izvedenih študijah se je kot najboljša rešitev pokazala gradnja avtocestnega priključka Kranj-sever, ki je predviden med sedanjima priključkoma Kranj-vzhod in Kranj-zahod, in sicer na območju naselja Britof z navezavo na obstoječo glavno cesto proti Preddvoru oz. Kranju.
Izgradnja priključka Kranj-sever po besedah Mestne občine Kranj predstavlja pomemben korak k razbremenitvi prometa, saj naj bi ta za kar 30 odstotkov razbremenil promet od priključka Kranj-vzhod proti Kranju, ki je eden od prometno najbolj obremenjenih odsekov v Sloveniji, pomembno pa bi se razbremenil tudi promet na glavnih vpadnicah v Kranju (na Cesti Staneta Žagarja kar za 16 odstotkov). Tako je oktobra 2019 pokazala prometna študija, ki jo je naročila občina.
Pridobljena vsa soglasja, DPN naj bi bil potrjen v dveh mesecih
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v torek, po terenski seji vlade v Radovljici, izrazila zadovoljstvo, da so v okviru priprave državnega prostorskega načrta za novi priključek Kranj-sever pridobljena vsa mnenja in soglasja mnenjedajalcev in soglasodajalcev. V roku približno dveh mesecev pričakuje, da bo vlada lahko sprejela oziroma potrdila državni prostorski načrt.
Novi priključek, katerega investicijska vrednost je ocenjena na 11,6 milijona evrov brez davka, bo po njenih pričakovanjih razbremenil trenutna izvoza iz avtoceste za območje Kranja, še najbolj izvoz Kranj-vzhod, kjer potem v smeri gorenjske prestolnice dnevno prihaja do zastojev.
Pri avtocestnem izvozu Brnik nastaja novo križišče
K razbremenitvi izvoza Kranj-vzhod in olajšanju dostopa z avtoceste do letališča bi lahko delno pripomoglo tudi krožišče na mestu, kjer se avtocestni priključek Brnik priključi na glavno cesto Kranj-Brnik v občini Šenčur. Vključevanje v promet z avtocestnega izvoza za Brnik in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je že dolgo problematično. V prometnih konicah nastajajo kolone vozil, poleg tega je vključevanje na glavno cesto nevarno.
Kot pojasnjujejo na direkciji za infrastrukturo, bo krožišče dvopasovno s spiralnim potekom, kar bo omogočalo bolj tekoč promet. Imelo bo dva uvozna pasova na vseh krakih in dva izvozna pasova na glavni smeri ter en izvozni pas na priključni cesti. V sklopu del je predvidena ureditev zelenice v blagem naklonu, ne pa tudi ureditev celotnega otoka.
Bratuškova se je v ponedeljek v Šenčurju udeležila dogodka ob začetku gradnje omenjenega krožišča. Ta je na podlagi projektantskega predračuna ocenjena na 1,4 milijona evrov. Predvidena je v več gradbenih fazah s polovično zaporo ceste. Obvoz bo urejen s signalizacijo, ki bo podrobneje določena v elaboratu za pridobitev dovoljenja za zaporo ceste. Celotna gradnja bo trajala predvidoma devet mesecev.
'Razvijamo regijo, ki se kaže kot napredna in trdna gospodarska sila'
V ospredju ponedeljkovega vladnega obiska Gorenjske je kranjski župan Matjaž Rakovec predsedniku vlade Robertu Golobu, ministrom in ministricam ter njihovim sodelavcem in sodelavkam na srečanju na občini, na katerega so bili vabljeni tudi župani drugih gorenjskih občin in gospodarstveniki, predstavil, v kakšni kondiciji sta tako Gorenjska kot osrednja občina regije.
"Razvijamo regijo, ki se kaže kot napredna in trdna gospodarska sila. V zadnjem programskem obdobju (2014–2020) je Gorenjska počrpala 232 milijonov evrov sredstev za projekte, ki so bili sofinancirani iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. MOK je v enakem obdobju vknjižila 27 milijonov evrov sredstev iz kohezijske politike in drugih mehanizmov sofinanciranja. V okviru aktualne finančne perspektive (2021–2027) pa je z oddanimi vlogami in odločitvami o podpori že alocirala za okoli 30 milijonov sofinancerskih sredstev, lani pa realizirala za več kot šest milijonov sofinancerskih sredstev," je povedal.
Med drugim so si ogledali lokacije, na katerih občina in država načrtujeta največje infrastrukturne investicije. Obiskali so Zlato Polje, kjer bodo zrastli regijska bolnišnica, dom starejših, nova ledna dvorana in objekt Severna vrata, ter tam simbolično zasadili lipo. Prav tako so bili na terenu, kjer bo stala soseska ob Savi.
"Veseli me, da je država prepoznala vlogo Kranja kot tretjega največjega mesta v državi in začela pripravljati obsežen cikel državnih naložb. Gorenjska je ena najbolj razvitih slovenskih regij, z 18 občinami, mladim, visoko izobraženim prebivalstvom in nizko stopnjo brezposelnosti. Evropska in državna sredstva dobro izkoristimo za investicije, želeli pa bi si seveda še več," je še dodal Rakovec.
Vladi se je zahvalil za dobro sodelovanje. "Pred sabo imamo še veliko načrtov in verjamem, da jih bomo tudi uspešno uresničili," je še dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.