Slovenija

Bo eden najdaljših lipovih drevoredov pri nas res padel?

Pivola, 04. 03. 2024 17.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
A.K., STA, Mojca Hanžič
Komentarji
30

Lipova drevesa, ki veljajo za simbol slovenstva, so ta isti narod očitno razdelila. V Občini Hoče bi enega najdaljših in najstarejših lipovih drevoredov pri nas odstranili, ker naj bi bila drevesa dotrajana. Nekoč je tu stalo 259 dreves, trenutno jih je še 222, ohranjenih pa je tudi 29 panjev. Nekateri domačini so se ideji podiranja dreves uprli, pa ne le domačini, očitno tudi stroka v zvezi s tem ni povsem poenotena. Bo kljub vsemu drevored v kratkem res padel?

Pivola v Občini Hoče. V njej pa znameniti, dober kilometer dolg lipov drevored, ki velja za kulturno dediščino in za spomenik lokalnega pomena. A vsa drevesa, razen 24 v zgornjem delu, so danes označena za posek.

Predstavniki hoške občine so skupaj s stroko javno predstavili evropsko sofinanciran projekt prenove drevoreda v Pivoli, ki bo zahteval tudi odstranitev večjega dela dreves, kar je v delu javnosti pred časom povzročilo nekaj ogorčenja. 

Kot je povedal hoški župan Marko Soršak, bodo okoli 700.000 evrov vreden projekt, za katerega polovico denarja pričakujejo iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost, zagnali predvidoma jeseni, že marca pa naj bi izvedli razpis za izbiro izvajalca.

Soršak ocenjuje, da je večina občanov projektu naklonjena, enotnega mnenja je tudi svet krajevne skupnosti. Nenazadnje je ideja vzpostavitve tematske poti na tem območju stara že vsaj 15 let, je spomnil. Zadnja štiri leta so projekt usklajevali z Zavodom RS za varstvo narave in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. "Poslušali smo stroko in jo bomo tudi v prihodnje," je zagotovil.

'Stanje rastišča katastrofalno'

Po besedah vodje projekta in krajinske arhitektke Tanje Simonič Korošak so trenutno tik pred zaključkom izdelave konservatorskega načrta. V sklopu priprave so ugotovili, da gre za okoli 1100 metrov dolg drevored lipovcev v spodnjem delu, v zgornjem na poti proti gradu pa gre tudi za visokodebelne hruške. Skupaj gre za 259 lokacij dreves, torej ne zgolj dreves, pač pa tudi ostankov podrtih dreves, pri čemer jih je manj kot polovica historičnih, vsa ostala so bila sajena pozneje.

"Stanje rastišča je bilo ob arborističnem pregledu katastrofalno, zato bi bilo zgolj nadomeščanje dreves premalo za sanacijo drevoreda. Med razlogi za tako stanje je tudi obglavljenje dreves v 90. letih, ki so ga takrat storili v imenu sanacije," je dejala Simonič Korošakova in dodala, da prav tak način pomeni še posebej nevarne razmere za pojav bele omele, ki je tudi razlog za propadanje dreves v Pivoli.

Predstavitev v Pivoli
Predstavitev v Pivoli FOTO: Luka Kotnik

Po njenih besedah je zdaj priložnost za celovito ureditev drevoreda za naslednjih sto let s kombinacijo zasaditve novih dreves in ohranitve ter sanacije najbolj ohranjenih obstoječih dreves. Takih je, kot so zdaj ocenili, 24, medtem ko jih bodo na historičnem območju skupaj posekali okoli 60, torej tudi 20, ki bi jih lahko pustili, a jih bodo odstranili zaradi prilagoditve izgleda drevoreda.

Kot je dodala Simonič Korošakova, je priprava rastišča smiselna čim prej, saditi pa bo bolje v času izven vegetacijske sezone, pri čemer je težava v tem, da mora občina projekt izvesti do konca oktobra.

Medtem ko je krajinska arhitektka povedala, da čakajo le še na mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki naj bi bilo le še vprašanje časa, pa je predstavnik tega zavoda Miran Krivec opozoril, da bodo pred odločitvijo počakali na konservatorski načrt in pripravo projekta obnove.

"Zavedati se je treba, da je problematika bolj celostna, kot se zdi na prvi pogled. Gre za zagotavljanje prometne varnosti, vzdrževanja drevoreda in zagotavljanja njegovega historičnega pomena. Vse skupaj je treba povezati in preceniti, kaj je optimalna rešitev," je dejal Krivec.

Z drevoredom se je strokovno v preteklosti največ ukvarjala arboristka Tanja Grmovšek, ki je pred časom ocenila, da podrtje vseh dreves ni nujno potrebno. Tudi sama je sicer opozorila na propadanje večjega števila dreves po njihovi sanaciji, kot je to imenovala, v 90. letih, za odstranitev pa je predlagala 56 dreves.

Na kmetijski fakulteti mariborske univerze, ki je skupaj z občino lastnica drevoreda in tako soodgovorna za varnost v njem, projekt pozdravljajo. Kot je povedal predstavnik fakultete in vodja bližnjega botaničnega vrta Andrej Šušek, se je občina projekta lotila zelo strokovno, pri čemer je obnova takšnega drevoreda lahko tudi precej velik strošek.

"Drevored je obnove potreben in zdaj imamo idealno možnost, da to naredimo. Vprašanje je, kdaj bo denar spet na voljo," je opozoril Šušek.

122 dreves v precej dobrem stanju 

Med nasprotniki tako odločnega posega v enega najstarejših slovenskih drevoredov pa je okoljska aktivistka Irena Woelle. Pri svojem nasprotovanju se sklicuje na lanski dopis zavoda za varstvo narave, da naj bi bilo 122 dreves v precej dobrem stanju, medtem ko naj bi jih bilo v slabem stanju le 46, nevarnih pa šest.

Po oceni arboristke pa je dreves, ki so nesporna za posek, zgolj 56. Zato vprašanje Tanji Germovšek, arboristki svetovalki, ali je za to, da se tudi zdrava drevesa posekajo ali ne? "Načeloma jaz moram pač podat objektivno oceno in objektivna ocena je to, da so drevesa vitalna," pravi. 

In vitalna drevesa bi podrli zato, ker po idejni zasnovi novega tematskega parka niso v pravi liniji.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zmerni pesimist
05. 03. 2024 11.39
Pa da nekomu pade na glavo
zdravkob
05. 03. 2024 11.36
Niso v pravi liniji?! haha. 100 letni drevored ni več v pravi liniji. In kako to čaka toliko časa, da je treba podret kar 56 dreves naenkrat? Kakšno vzdrževanje je to. In čemu služijo panji. Drevesa so posekali in zdaj čuvajo panje. Ne moreš v Sloveniji niti drevoreda imet, kaj šele državo.
pepe007
05. 03. 2024 08.23
-1
Drevesa niso večna. Neko generacijo čaka, da zasadi mlad drevored, ki ga bo občudovala naslednja generacija.
V SHESHELJ
04. 03. 2024 21.59
+2
Še prešernovo podrite...
KL.kl.
04. 03. 2024 21.57
+0
Imam mešana mnenja. Je pa par dejstev. Drevored kot pojavnost v okolju je v zelo slabem stanju. Če pogledate lanski google maps lahko vidite da je med 5 -10 dreves povsem suhih. Nekaj dreves se je samih obnovilo na večinoma suhem deblu. Tretina dreves ni starejših od 5 do 10 let. Vmes so mesta kjer manjkajo drevesa. Glede na suše v zadnjih letih predvidevam, da polovica starejših dreves ne bo preživela več kot 10 -15 let. Vsako srednje močno nevihto ležijo veje na cesti, vsako večjo nevihto pa deblo ali pa drevo. Bi tudi meni pasalo, da se drevored ohrani ampak bo drevored čet 10 -15 let v enako klavernem stanju kot je danes in enako nevaredn. Korenine pač ne rastejo pod asfaltom in v zasoljeni zemlji.
231koak
04. 03. 2024 21.38
+1
En bi savne delal
Sonček.
04. 03. 2024 21.35
-1
Kra1
04. 03. 2024 21.30
mr.poper
04. 03. 2024 21.23
+4
Če bo tako kot pravi vse na novo urejeno z posaditvijo novih dreves ne vidim zakaj se to nebi izvedlo je pa ena zadeva negativna g Soršak vedno več je takšnih ki vam ne verjamejo-Magna takrat se je govorilo da bo denar padal iz dreves tako kot sedaj koliko bo sredstev iz EU-ja Ali bo tokrat RES tako kot govorite ?
Zagorac
04. 03. 2024 21.23
+6
Evropska sredstva si bi ponovno radi razdelili.Izvajalca pa tak že imajo nastavljenega
periot22
04. 03. 2024 21.13
+10
Župana vržte dol ker je sramota za občino!
bohinj je zakon
04. 03. 2024 21.11
+4
Nekdo se je napak odločil.
kren991
04. 03. 2024 21.06
+12
G. Župan in EU projekt... diši po %.. vsaj kakih 7% ... drevored je sekundarnega pomena, važni so samo €€€ v žep.
periot22
04. 03. 2024 21.04
+13
Niste sposobni da vzdržujete kar so predniki nasadili,ste pa sramota otrokom ki jim boste pustili upoštošeno Slovenijo!!!!!
devote
04. 03. 2024 21.02
+13
za 700 000 eur gre...kot pri drekovodu za milijone...samo denar je v ozadju. tud na ptuju so posekali nek park sam da so pokasirali denar.. mrs banda
Bozje oko
04. 03. 2024 21.01
+5
A vsa lipova drevesa v drevoredu so votla? Ali ima kaksen vaski veljak svoje nacrte? Zal je cloveski napuh poblaznel in je nekaterim vseeno za lepoto bivanja, ki ga po mojem mnenju dtevoredi, parki predstavljjo za sirso populacijo...pa se koristni so, se posebej v poletnih dneh... Upam, da drevesa - dtevored ostane!
JAZsemTI
04. 03. 2024 20.55
+12
Obrežite krošnje. Čez 3 leta bodo lipe kot nove.
Skinwalker
04. 03. 2024 20.36
+7
Kaksni laznjivci...starejsi gospod je prav povedal..
Sailer2
04. 03. 2024 20.19
-8
če je konec, je konec, vem da se uporablja lipov les za izgradnjo panjev, ter posadi nova, ni potrebe za sentimentalizem pri teh stvareh, planet bo tudi vesel tega, kot pa da vzdržuje ena stara drevesa!! A vam je jasno? Ne ane 😂
2fast4
04. 03. 2024 20.18
+8
Drevo katero propada in je že napol votlo je potrebno podreti. Pa to naj bo ob cesti, ob potoku, na travniku ali v gozdu.