Edini vladi, ki sta zdržali mandat v nespremenjeni sestavi

16. maj 1990 – 14. maj 1992: Prva vlada po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji v obdobju osamosvajanja, ki jo je vodil Lojze Peterle, sestavljale so jo večinoma stranke, združene v koaliciji Demos. Vladi je bila spomladi 1992 v tretjem poskusu izglasovana nezaupnica.

14. maj 1992 – 25. januar 1993: Aprila 1992 je drugi predsednik vlade v samostojni Sloveniji postal novi vodja LDS Janez Drnovšek. Podprle so ga in pozneje z njim tudi sooblikovale vlado nekatere Demosove stranke (SDSS, Demokrati in Zeleni). Že decembra 1992 pa so v Sloveniji potekale prve volitve v DZ.

25. januar 1993 – 27. februar 1997: Na volitvah je prepričljivo slavila LDS, mandat za sestavo vlade je znova dobil Janez Drnovšek. V vlado so vstopili ZLSD ter SKD in SDSS, sicer z ločenima koalicijskima pogodbama. Zaradi afere Depala vas in razrešitve Janeza Janše s položaja obrambnega ministra marca 1994 je vladne vrste zapustila SDSS. Leta 1996 je koalicijo zapustila še ZLSD (predvsem zaradi nestrinjanja z vladno pokojninsko politiko), Drnovšek pa je mandat izpeljal, a sta bili v njej le še LDS in SKD, ki nista imeli večine.

27. februar 1997 – 7. junij 2000: Na volitvah konec leta 1996 je zmagala LDS, v koaliciji, ki je sestavljala vlado Janeza Drnovška, sta bili še SLS in DeSUS. Vladno koalicijo s SLS in njenim prvakom Marjanom Podobnikom je Drnovšek kasneje označil kot eno najtežjih etap svoje politične poti. SLS je po treh letih, na dan združitve s SKD, napovedala odhod iz koalicije, a jo je Drnovšek prehitel s predlogom za razrešitev ministrov SLS in novimi imeni, na katere je vezal zaupnico, ki pa je aprila 2000 ni dobil.

7. junij 2000 – 30. november 2000: Po padcu Drnovškove vlade so bile v igri tudi predčasne volitve, a so se pomladne stranke zedinile za novega mandatarja. To je postal Andrej Bajuk iz vrst združene SLS in SKD. Njegova izvolitev je uspela v tretjem poskusu, ko je bila za potrditev potrebna navadna večina. Bajukova vlada je opravljala naloge pol leta.

30. november 2000 – 19. december 2002: LDS so oktobrske redne volitve prinesle odmevno zmago, dosegla je 36,3-odstotno podporo volivcev. Drnovšek je svojo četrto vladno koalicijo sestavil s SLS, ZLSD in DeSUS, medtem ko je s SMS sklenil ločeno pogodbo. Koalicijske stranke so imele prepričljivo večino v DZ.

19. december 2002 – 3. december 2004: Na približno polovici mandata je Drnovšek odstopil s premierskega položaja, ker je bil izvoljen za predsednika republike. Predsednik vlade je postal tedanji finančni minister Anton Rop. Ropova vlada je nato v nespremenjeni koalicijski sestavi, a ob bistveno večjem naporu in očitkih o klientelizmu in korupciji dokončala mandat.

3. december 2004 – 21. november 2008: Na volitvah je slavila stranka SDS Janeza Janše, ki je tako končala 12-letno obdobje vladavine LDS. Koalicijo so poleg SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS. Prva Janševa vlada je postala prva slovenska vlada po osamosvojitvi, ki je dokončala štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi.

21. november 2008 – 10. februar 2012: Zmaga SD je na čelo slovenske vlade postavila Boruta Pahorja, v koaliciji pa so SD delale družbo LDS, Zares in DeSUS. Maja 2011 je vlado zapustil DeSUS, ko je mesec dni kasneje to storil tudi Zares, je Pahor predlagal pet novih ministrov in na njihovo imenovanje vezal zaupnico, ki je ni dobil. Po padcu Pahorjeve vlade so decembra 2011 sledile prve predčasne volitve v zgodovini Slovenije.

10. februar 2012 – 20. marec 2013: Na volitvah je slavila novoustanovljena Pozitivna Slovenija (PS) Zorana Jankovića, ki pa ni uspel sestaviti vlade. Uspelo pa je predsedniku SDS Janezu Janši, ki je svojo drugo vladno koalicijo sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Mandat vlade so zaznamovali ostri varčevalni ukrepi, po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenilo z očitkih o nepojasnjenem izvoru dela premoženja, pa so iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS. Ker je Janša zavrnil pozive k odstopu in glasovanju o zaupnici, so poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico in za mandatarko izvolili tedanjo vodjo PS Alenko Bratušek.

20. marec 2013 – 18. september 2014: Vajeti vlade, v katero so ob PS stopile še SD, DL in DeSUS, je kot prva ženska v zgodovini države prevzela Alenka Bratušek. Vendar je že maja 2014 zaradi razkola v lastni stranki po njenem porazu proti Zoranu Jankoviću v tekmi za vrh PS odstopila s premierskega mesta. Padla je celotna vlada, julija 2014 so tako znova sledile predčasne volitve.

18. september 2014 – 13. september 2018: Na drugih zaporednih predčasnih volitvah v DZ je s 34,5 odstotka slavila novinka SMC Mira Cerarja, ki je v vlado povabil še DeSUS in SD. A koalicija se je kljub izboljšanju gospodarskih razmer srečevala z vse večjimi nesoglasji ter neuspešnimi poskusi izvedbe ključnih reform in zaostrovanjem zahtev sindikatov javnega sektorja. Marca 2018 je Cerar nepričakovano odstopil s položaja, kaplja čez rob je bila odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum, na katerem so volivci podprli zakon o drugem železniškem tiru Divača–Koper.

13. september 2018 – 13. marec 2020: Na vnovičnih predčasnih volitvah junija 2018 je slavila SDS Janeza Janše, ki pa mu koalicije ni uspelo sestaviti, zato je prvo manjšinsko vlado v zgodovini Slovenije oblikoval prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Koalicijo je LMŠ sestavila skupaj s SD, SMC, SAB in DeSUS. Sporazum o sodelovanju je koalicija podpisala z opozicijsko Levico, a je razpadel novembra 2019. Težave manjšinske vlade so se začele kopičiti, Šarec pa je 27. januarja 2020 odstopil s položaja.

13. marec 2020 – 1. junij 2022: Šarec je po odstopu računal na predčasne volitve, a se je namesto tega okoli prvaka SDS Janeza Janše oblikovala nova koalicijska večina. Sestavil jo je z NSi ter SMC in DeSUS, čeprav sta slednji po volitvah zavračali možnost sodelovanja s SDS. DZ je tretjo Janševo vlado potrdil 13. marca 2020, konec istega leta pa je iz koalicije že izstopil DeSUS. Februarja 2021 je vlada uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici, tretja Janševa vlada, ki jo je zaznamovala epidemija covida-19 in s tem povezani omejevalni ukrepi na eni ter redni protivladni protesti na drugi strani, pa je nato kljub manjšinski koaliciji do konca mandata delovala ob podpori poslancev DeSUS, SNS in manjšin.

1. junij 2022 – 4. junij 2026: Na prvih rednih parlamentarnih volitvah po letu 2011 je prepričljivo slavila stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki jo je na volitvah podprlo 34,45 odstotka volivcev. Golobova vladna ekipa, ki jo je sestavil s SD in Levico, pa je z obljubami o normalizaciji države in strukturnih reformah že dober mesec po volitvah zaprisegla v DZ. Štiriletni mandat, ki so ga poleg reform zaznamovale energetska kriza, katastrofalne poplave zgodovinskih razsežnosti, najdaljša zdravniška stavka in več menjav na ministrskih mestih in tudi na čelu obeh manjših vladnih partneric, je Golobova vlada kot šele druga v zgodovini samostojne države izpeljala do konca v nespremenjeni koalicijski sestavi.

6. junij 2026 –: Na rednih parlamentarnih volitvah je znova slavilo Gibanje Svoboda, a z 28,66 odstotka le za las pred drugouvrščeno SDS, ki je dobila 27,88 odstotka glasov. Predsednik Svobode Robert Golob ni uspel z idejo o vladi narodne enotnosti, v katero je povabil vse stranke z izjemo SDS. Tako je mandatarsko pobudo prevzel prvak SDS Janez Janša. Svojo četrto koalicijo je uspel oblikovati z NSi, SLS in Fokusom, ki so na volitvah nastopile s skupno listo, ter Demokrati Anžeta Logarja, računa pa lahko tudi na zunajkoalicijsko podporo parlamentarne novinke Resnice, sicer stranke, nastale iz protestniškega gibanja v času tretje Janševe vlade. Janša se je na svoj četrti premierski položaj, s čimer se je izenačil z Janezom Drnovškom, zavihtel ob podpori tudi enega poslanca opozicije, katerega ime ostaja skrivnost. Tako ni dvomov, da bo DZ danes potrdil tudi predlagano ministrsko listo, četrta Janševa vlada pa bo torej danes nastopila svoj štiriletni mandat.