Poškodba hrbtenjače se lahko zgodi komurkoli. "Vsakega lahko doleti, nismo imuni," opozarja primarij mag. Rajmond Šavrin, dr. med., ki je predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na URI Soča. Po trendu upadanja so letos na URI Soča zaznali ponoven dvig števila poškodb, kar jih zelo žalosti, zato je še toliko bolj pomembno, da se javnost zave, da je možno marsikatero od nesreč, ki povzročajo težje in najtežje poškodbe hrbtenjače, preprečiti, pravi Šavrin in dodaja, da se mora vsak od nas zavedati, kakšne nevarnosti prežijo na nas, vsako od naših dejanj pa potrebuje premislek in več previdnosti.
5. september je mednarodni dan osveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki ga je razglasilo največje mednarodno združenje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in rehabilitacijo oseb po poškodbi ali bolezni hrbtenjače – ISCoS, International Spinal Cord Society. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) so skupaj s Slovenskim združenjem za fizikalno medicino (ZFRM) in z Zvezo paraplegikov Slovenije (ZPS) pripravili dogodek, na katerem so med drugim predstavili delo fizioterapevtov in delovnih terapevtov na oddelku, hkrati so javnosti namenili apel, da je marsikatero poškodbo hrbtenjače mogoče preprečiti.
Padci med vzroki na prvem mestu, sledijo prometne nesreče
Po podatkih URI Soča za zadnjih šest let so najpogostejši vzroki za poškodbe hrbtenjače različni padci, sledijo prometne nesreče, pri čemer primarij Šavrin opozarja, da se zelo povečuje število motoristov s hudimi poškodbami hrbtenjače. Pogosti vzrok poškodb hrbtenjače so tudi delovne nesreče, pa športne poškodbe (padci med kolesarjenjem, smučanjem, skoki v vodo, kajtanje, jadralno padalstvo ...). Poškodba hrbtenjače običajno povzroči tetraplegijo in paraplegijo ter s tem povezano paralizo bodisi spodnjega dela telesa bodisi celotnega telesa z motnjami delovanja številnih notranjih organov, opozarja Šavrin in dodaja, da to pacientom prinaša številne telesne, duševne, socialne, spolne in poklicne posledice. Proces rehabilitacije zato zahteva sodelovanje celotnega tima strokovnjakov – zdravnikov, fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov, socialnih delavcev ter delavcev zdravstvene nege. Je pa rehabilitacija zelo dolgotrajen proces in je odvisen od veliko dejavnikov, ne samo od višine in obsega poškodbe hrbtenjače. Primarij Šavrin je opozoril, da je med poškodovanimi, ki jih sprejmejo na URI Soča, tudi precej navdušencev nad bolj adrenalinskimi športi, kot sta kajtanje in spust z gorskim kolesom, glede na razmere na naših cestah pa se bojijo, da bodo na njihov oddelek kmalu sprejeli tudi prve poškodovance po padcih z električnimi skiroji.
Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, je na srečanju dejal, da se da večino nesreč preprečevati z vestno uporabo pravil in navodil, ki so oblikovana z namenom, da bi varovala življenja in zdravje ljudi. Če pa usoda posameznika vseeno pripelje v njihove vrste, za paraplegike in tetraplegike na Zvezi paraplegikov Slovenije izvajajo rehabilitacijo v zdraviliščih, ki članom pomaga ohranjati zdravje in preprečevati zaplete po poškodbi ali bolezni, prav tako z aktivnostmi poskušajo skrbeti za večjo socialno vključenost gibalno oviranih v družbo, njihovo večjo mobilnost in samostojnost.
Usoden skok v vodo, ki bi ga že kratek razmislek lahko preprečil
Da je pot od poškodbe hrbtenjače do samostojnega življenja dolga in zelo naporna, se še kako dobro zaveda Nino Batagelj, saj se je pred skoraj 13 leti podal nanjo. Na lep septembrski dan leta 2009 je skočil za žogo v Kolpo, to pa mu je za vedno spremenilo življenje. "To ni bil konec življenja, pač pa prelomna točka," pravi Batagelj in opozarja, da je življenje po poškodbi velik preskok za posameznika in tudi njegov socialni krog. Osem mesecev je preživel na Soči, skozi celotno rehabilitacijo pa sta ga gnali neverjetna trma in odločenost, da spet postane samostojen. "Če letno na URI Soča pomagajo okoli 40 bolnikom, potem to pomeni, da se mora na spremenjeno stanje družinskega člana navaditi 40 družin," pravi Batagelj. Oseba s poškodovano hrbtenjačo potrebuje prilagojen prostor tako bivalnega okolja, na katerega ima vpliv, kot javnega prostora, za prilagoditev katerega pa morajo poskrbeti ustrezne institucije, opozarja in dodaja, da je Slovenija leta 2014 s sprejemom Zakona o izenačevanju možnosti invalidov naredila korak naprej, a bo potreben še kakšen večji preskok. Opozoril je na slabšo dostopnost javnega prevoza, zato je gibalno oviranim lastno prilagojeno vozilo osnovna potrebščina za dostop do aktivnosti, ki si jih posameznik zaželi izvajati. Predstavil je svoje prilagojeno vozilo, primarij Šavrin pa je pojasnil, da imajo s sprejetjem tega zakona pri nas gibalno ovirane osebe pravico do s strani države subvencionirane predelave osebnega vozila, a mora večina invalidov kriti stroške v višini okoli 15 odstotkov vrednosti, pri čemer gre za precej visoke zneske. Kot dodaja Šavrin, upa, da bo tudi na tem področju prišlo do nove ocene predvidenih stroškov predelave in da bodo stroški, ki padejo na pacienta ali njegovo družino, čim manjši.
Grabljevec pozval k načrtu za ustrezno reševanje in evakuacijo gibalno oviranih oseb
"Poškodba in bolezen hrbtenjače je stanje, ki v Sloveniji in Evropi prizadene 50–60 oseb na milijon prebivalcev," je opozoril mag. Klemen Grabljevec, dr. med. predsednik upravnega odbora Slovenskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Opozoril je, da so oboroženi konflikti in naravne katastrofe na eni strani povzročitelji dogodkov, v katerih osebe utrpijo poškodbe hrbtenjače, po drugi strani pa predstavljajo zelo oteženo situacijo v okolju za življenje oseb s predhodno pridobljeno poškodbo hrbtenjače. To pomeni, da je potrebno oblikovati sistemsko rešitev, ki bo poskrbela za ustrezno reševanje in evakuacijo gibalno oviranih oseb. Spomnil je na letošnje požare na Krasu in izpostavil ranljivost gibalno oviranih prebivalcev. Poudaril je, da je moralna in strokovna obveznost družbe, da poskrbi tudi zanje.
Trma in vztrajnost ključni za vrnitev v družbo
Sta pa tako Batagelj kot paraplegik Peter Robnik iz Kranja danes opozorila, da sta vrnitev v družbo in samostojno življenje močno odvisna od posameznika ter njegove volje in vztrajnosti. Kot pravi Batagelj, mora vsak posameznik zagrabiti možnosti, ki se mu ponujajo. Robnik, ki je usodne poškodbe utrpel v prometni nesreči pred 36 leti, ko je bil star komaj 23 let, pa opozarja, da se je moral zelo boriti, da so ga vzeli nazaj v službo na Policijski upravi Kranj, kjer je delal kot policist. A mu je uspelo, saj je po nesreči in rehabilitaciji še 27 let delal kot pomočnik dežurnega policista in se nato tudi polno upokojil. So pa bili takrat časi precej drugačni in marsikatera običajna dejavnost za gibalno ovirano osebo povsem nedosegljiva. In če imajo zadnjih sedem let gibalno ovirani končno možnost subvencionirane prilagoditve vozila, pa si je moral Robnik 36 let nazaj sam kriti stroške predelave vozila, da se je lahko vozil v službo.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.