EEAS molči o kandidaturi Fajonove, odločanje preloženo na poznejši datum

"Ne komentiramo postopkov, ki so v teku. Gre za interni postopek, ki je tajen," je danes glede zapletov pri imenovanju Fajon povedala tiskovna predstavnica EEAS Anitta Hipper.

Na vprašanje, ali je nekdanja slovenska zunanja ministrica kandidaturo vložila sama ali jo je predlagala slovenska vlada, je odgovorila, da nima drugih podrobnosti.

Je pa Hipper glede postopka imenovanja posebnih predstavnikov EU pojasnila, da visoki zunanjepolitični predstavnik prek Politično-varnostnega odbora (PSC) v okviru Sveta EU države članice povabi k predlaganju kandidatov. Nato ob pomoči EEAS izvede izbirni postopek in o svoji odločitvi obvesti odbor. Uradno odločitev o imenovanju posebnega predstavnika na koncu sprejme Svet.

Kallas je sicer o imenovanju Fajon v nedeljo v Bruslju govorila tudi z novim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem, ki jo je prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka.

Postopek imenovanja Fajon se je zapletel, potem ko naj bi ga zaustavila Slovenija. Odbor stalnih predstavnikov držav članic (Coreper) bi moral namreč o imenovanju odločati že pretekli teden, a so to točko umaknili z dnevnega reda. Nato so odločanje uvrstili na zasedanje, ki bo to sredo, vendar so ga po neuradnih informacijah znova odložili.

Ob tem se v Bruslju neuradno omenja tudi možnost, da bi lahko Svet EU o imenovanju nekdanje slovenske zunanje ministrice za posebno predstavnico unije za Sahel glasoval tudi brez predhodne odobritve Coreperja. To bi lahko storil po pisnem postopku ali pa na enem od zasedanj Sveta, v okviru katerega se sestajajo ministri držav članic.

Za potrditev na položaj sicer kandidati oziroma kandidatke za posebne predstavnike EU, katerih izbor je v domeni visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije, potrebujejo podporo t. i. kvalificirane večine držav članic. To pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.

Kot smo včeraj poročali, glede imenovanja Fajonove sicer krožijo različne informacije, po nekaterih neuradnih informacij nekaterih virov naj bi premier Janez Janša preko najmočnejše evropske politične družine EPP uspelo doseči, da Fajon ne bi uživala dovoljšnje podpore držav članic. Informacijo smo preverili tudi pri Fajonovi, ki pa pravi, da te potrditve iz Bruslja nima.

Po naših neuradnih informacijah naj bi Janši Fajonova sicer posredno in neuspešno v preteklih dneh ponudila pojasnila o kandidaturi. Premier pa naj bi preko Evropske ljudske stranke medtem skušal preseči osamljenost Slovenije v nasprotovanju.

Predsednik SD Matjaž Han je v izjavi za novinarje v Ljubljani izpostavil, da so v stranki zelo ponosni na Fajon, ki ji je uspelo priti do ciljne črte za prevzem po njegovih besedah ene pomembnejših funkcij v Bruslju, kakršne doslej Slovenci niso imeli - po mnenju Hana prav zaradi "izkoriščanja nekaterih zadev za notranjo politiko".

Po naših informacijah je razpis v domeni zunanjega ministrstva. Fajon naj bi se nanj prijavila z motivacijskim pismom, življenjepisom, spremnim pismom in dodatno s priporočilom takratnega premjeja.

Nato se je vmešal zunanji minister Kajzer. Han je nad temi zapleti razočaran. "To ni postopek, ki bi ga vodila Slovenija, prijavila se je na razpis," je dejal in zagotovil, da ni šlo za poziv državi in da gre za funkcijo, ki Sloveniji ne pripada. Meni sicer, da je do prijave prišlo v času, ko je vlada opravljala tekoče posle, kar pa po njegovih besedah ni pomembno.

"Fajonova je šla skozi vse hude postopke, bilo je več kandidatk in kandidatov, ima oziroma je imela podporo 26 držav in jaz verjamem, da bo vendarle jutri glasovanje v Bruslju," je dodal Han.

Bivši premier in zunanji minister Miro Cerar pa je dejal, da je ta zagata zelo "neproduktivna za ugled Slovenije".

"Ker v primeru če gospa Fajon ni imenovana, bo treba čakati na novo priložnost, če se ne zgodi kej posebnega, po drugi strani moraš pa imet kvalitetne kandidate, očitno so njo ocenili za kvalitetno kandidatko," je dejal.

Neposredno Slovenija plačuje za prehransko varnost. Gre za namenski prispevek, ki predstavlja, kot pišejo na zunanjem ministrstvu, prioriteto na področju mednarodnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Slovenija bo letos temu namenila 300.000 evrov.

Enak znesek je prispevala tudi lani in leta 2024. Preden je Fajonova postala ministrica, so bili prispevki bistveno nižji, leta 2022 je Slovenija za pomoč pri spopadanju z lakoto v Sahelu namenila 50.000 evrov, kar je šestkrat manj kot danes.

Sahel sicer zajema pet držav: Burkino Faso, Čad, Mali, Mavretanijo in Niger. Združeni narodi ocenjujejo, da so v regiji notranje razseljeni že štirje milijoni ljudi. Veliko je čezmejnih migracij, ljudje pa so izpostavljeni nasilju, nasilnim rekrutacijam, omejitvam gibanja.

Evropska unija je položaj posebnega predstavnika za Sahel uvedla pred 13 leti. Mandat traja slabi dve leti, proračun zanj pa znaša skoraj tri milijone evrov. Ta denar se zagotavlja iz proračuna EU, ki ga financirajo države članice. Upravljanje sredstev ureja pogodba med posebnim predstavnikom in Evropsko komisijo, sredstva so namenjena za plače, službena potovanja, varnost in delovanj urada. In plača na tem položaju znaša okoli 15.000 evrov na mesec.