"Ne komentiramo postopkov, ki so v teku. Gre za interni postopek, ki je tajen," je danes glede zapletov pri imenovanju Fajon povedala tiskovna predstavnica EEAS Anitta Hipper.
Na vprašanje, ali je nekdanja slovenska zunanja ministrica kandidaturo vložila sama ali jo je predlagala slovenska vlada, je odgovorila, da nima drugih podrobnosti.
Je pa Hipper glede postopka imenovanja posebnih predstavnikov EU pojasnila, da visoki zunanjepolitični predstavnik prek Politično-varnostnega odbora (PSC) v okviru Sveta EU države članice povabi k predlaganju kandidatov. Nato ob pomoči EEAS izvede izbirni postopek in o svoji odločitvi obvesti odbor. Uradno odločitev o imenovanju posebnega predstavnika na koncu sprejme Svet.
Kallas je sicer o imenovanju Fajon v nedeljo v Bruslju govorila tudi z novim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem, ki jo je prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka.
Postopek imenovanja Fajon se je zapletel, potem ko naj bi ga zaustavila Slovenija. Odbor stalnih predstavnikov držav članic (Coreper) bi moral namreč o imenovanju odločati že pretekli teden, a so to točko umaknili z dnevnega reda. Nato so odločanje uvrstili na zasedanje, ki bo to sredo, vendar so ga po neuradnih informacijah znova odložili.
Ob tem se v Bruslju neuradno omenja tudi možnost, da bi lahko Svet EU o imenovanju nekdanje slovenske zunanje ministrice za posebno predstavnico unije za Sahel glasoval tudi brez predhodne odobritve Coreperja. To bi lahko storil po pisnem postopku ali pa na enem od zasedanj Sveta, v okviru katerega se sestajajo ministri držav članic.
Za potrditev na položaj sicer kandidati oziroma kandidatke za posebne predstavnike EU, katerih izbor je v domeni visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije, potrebujejo podporo t. i. kvalificirane večine držav članic. To pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.
Kot smo včeraj poročali, glede imenovanja Fajonove sicer krožijo različne informacije, po nekaterih neuradnih informacij nekaterih virov naj bi premier Janez Janša preko najmočnejše evropske politične družine EPP uspelo doseči, da Fajon ne bi uživala dovoljšnje podpore držav članic. Informacijo smo preverili tudi pri Fajonovi, ki pa pravi, da te potrditve iz Bruslja nima.
Han razočaran nad dogajanjem
Han je v izjavi za novinarje v Ljubljani izpostavil, da so v stranki zelo ponosni na Fajon, ki ji je uspelo priti do ciljne črte za prevzem po njegovih besedah ene pomembnejših funkcij v Bruslju, kakršne doslej Slovenci niso imeli - po mnenju Hana prav zaradi "izkoriščanja nekaterih zadev za notranjo politiko".
Han je v izjavi za novinarje v Ljubljani izpostavil, da so v stranki zelo ponosni na Fajon, ki ji je uspelo priti do ciljne črte za prevzem po njegovih besedah ene pomembnejših funkcij v Bruslju, kakršne doslej Slovenci niso imeli - po mnenju Hana prav zaradi "izkoriščanja nekaterih zadev za notranjo politiko".
Nato se je vmešal zunanji minister Kajzer. Han je nad temi zapleti razočaran. "To ni postopek, ki bi ga vodila Slovenija, prijavila se je na razpis," je dejal in zagotovil, da ni šlo za poziv državi in da gre za funkcijo, ki Sloveniji ne pripada. Meni sicer, da je do prijave prišlo v času, ko je vlada opravljala tekoče posle, kar pa po njegovih besedah ni pomembno.
"Fajonova je šla skozi vse hude postopke, bilo je več kandidatk in kandidatov, ima oziroma je imela podporo 26 držav in jaz verjamem, da bo vendarle jutri glasovanje v Bruslju," je dodal Han.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.