Skladno z konkretnimi predlogi, ki jih je sprejela Evropska komisija (EK), naj bi povprečna poraba v sedemletnem obdobju na leto znašala 1,14 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BNP) takrat na 27 članic razširjene povezave. Komisija predlaga tudi uvedbo splošnega korekcijskega mehanizma, ki bi nekoliko olajšal finančno breme največjim neto plačnicam v unijin proračun, posledično pa ukinitev t. i. britanskega rabata.
Ta popust je Veliki Britaniji leta 1984 izborila takratna premierka, železna lady Margaret Thatcher. Kot je ob današnji predstavitvi predloga dejala evropska komisarka za proračun Michaele Schreyer, je London ugodnost užival dovolj dolgo, saj se je iz kroga držav s podpovrečno razvitostjo, v katerem je bil pred 20 leti, prebil med najbolj razvite države članice. "Razen Velike Britanije druge članice, enako ali manj razvite, te ugodnosti niso nikdar uživale. A širitev EU na deset novih držav je razmere bistveno spremenila," je poudarila komisarka.
Ugodnosti za neto plačnice
Zato komisija predlaga ukinitev tega popusta le za Veliko Britanijo in uvedbo splošnega korekcijskega mehanizma, ki bo največjim neto plačnicam zagotovil, da njihovi stroški članstva ne bodo nesorazmerno visoki. Mehanizem bo sprožen, če bodo neto prispevki posamezne članice višji od 0,35 odstotka BNP posamezne države.
Prispevki nad to mero naj bi bili povrnjeni do višine 66 odstotkov, pri čemer pa skupna vsota povračil ne bo višja od 7,5 milijarde evrov letno. K njej bodo prispevale vse članice na podlagi BNP.
Dejansko uvedba splošnega korekcijskega mehanizma tako pomeni redistribucijo britanskega rabata med vse največje plačnice - mejo 0,35 odstotka po indikativnih izračunih iz perspektive presega pet držav, in sicer Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija, Švedska in Avstrija. Z uvedbo korekcije se pozicije treh, Nizozemske, Nemčije, Švedske, izboljšajo, v primeru Velike Britanije in Avstrije pa so nekoliko slabše.
Različni odzivi
Nemčija je pozdravila predlog EK o prihodnji finančni perspektivi, saj ji izboljšuje njen finančni položaj glede vplačil.
Nemška zvezna vlada je danes zapisala, da je zadovoljna, da komisija v sedanjem sistemu vidi neravnotežje, ki potrebuje neko splošno rešitev. Cilj Berlina je izboljšati položaj Nemčije - ta je zdaj največja neto vplačnica v evropski proračun -, hkrati pa tudi najti pravično rešitev za delitev bremena.
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser pa je predlog EK odločno zavrnil, saj naj bi bila zaradi njega Avstrija v precej slabšem položaju. Avstrijski prispevek pa bi se nasprotno skladno z omenjenim predlaganim mehanizmom z 0,37 odstotka povzpel na prispevek v višini 0,41 odstotka BNP. Že zdaj smo neto plačniki, Avstrija pa na evropski ravni ne bi smela biti v prihodnje še na slabšem, je dejal Grasser. Ob tem avstrijski finančni minister tudi zahteva enakopravno obravnavo vseh članic povezave.
