Pogovori in analize o kavcijskem sistemu v Sloveniji tečejo že od jeseni 2021. Podprle so ga vse politične stranke prejšnje vlade, prostor je našel v Zakonu o varstvu okolja in koalicijski pogodbi sedanje vlade, navajajo pri Eko krogu. Podpirajo pa ga tudi proizvajalci pijač in nekateri trgovci ter 15 nevladnih organizacij. V tem času pa da sta dve raziskavi pokazali, da si ga želi tudi 94 odstotkov Slovenk in Slovencev.
"Taka enotnost je v Sloveniji redkost. Še redkeje se zgodi, da bi si industrija in nevladne organizacije prizadevale za isti cilj. Kot kaže, pa vse to ni dovolj," je dejal član Eko kroga in sopredsednik stranke Vesna Uroš Macerl. Več kot leto so sicer čakali na analizo proizvajalcev pijač o tem, kakšen sistem bi bil primeren za Slovenijo, a se z večino predlogov tudi strinjajo.
Z zbiranjem podpisov vlado in pristojno ministrstvo pozivajo, naj vzpostavitev kavcijskega sistema postane prioriteta ter naj še letos sprejmejo predpise, da lahko sistem zaživi do leta 2026.
Erika Oblak, prav tako iz društva za naravovarstvo in okoljevarstvo, je sicer dodala, da je bilo že od začetka jasno, da komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci nasprotujejo kavcijskemu sistemu. "Vendar pa si nismo misli, da bodo parcialni interesi ene skupine deležnikov naleteli na odprta ušesa politike kljub močni podpori ostalih deležnikov," je dejala.
Direktorica direktorata za okolje aktivnosti nevladnikov pozdravlja
Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, aktivnosti nevladnikov, ki so se lotili zbiranja podpisov, pozdravlja, saj se ji zdi prav, da tudi javnost pove, kaj si želi.
Kot je izpostavila, na ministrstvu do uvedbe sistema niso bili nikoli odklonili, pred dokončnim sprejetjem odločitve o uvedbi sistema so namreč želeli preveriti vse potrebne podatke o količinah ločeno zbranih plastenk v državi.
Po prvih analizah podatkov za leto 2023, ki so jih v skladu z novim sistemom poročanja posredovali proizvajalci, ki dajejo na slovenski trg plastenke pijač, ugotavljajo, da je v Sloveniji cilj EU, da se do leta 2030 ločeno zbere 90 odstotkov embalaže pijač, ogrožen. Zadnje podatke bodo z deležniki predebatirali tudi v okviru majskega posveta, po tem pa bo znana dokončna odločitev o uvedbi kavcijskega sistema, je napovedala. Če se bo država odločila za zagon sistema, bo njegova implementacija trajala dve leti od vzpostavitve potrebne zakonodaje, je še opozorila.
Kavcijski sistemi tudi v drugih državah
In če se v Sloveniji še vedno pogovarjamo o uvedbi kavcijskega sistema, v Avstriji že potekajo priprave na začetek kavcijskega sistema, ki se bo zgodil januarja 2025. "Imajo podoben in s Slovenijo po rezultatih primerljiv način ločenega zbiranja. Ugotovili so, da bi za izpolnjevanje ciljev EU glede recikliranja plastenk potrebovali izboljšave, ki bi stale 27 milijonov evrov več od uvedbe kavcijskega sistema," poudarjajo v Eko krogu.
Avstrija bo tako poleg Hrvaške in Madžarske že tretja naša soseda s takšnim sistemom, skupaj pa ga ima že 16 evropskih držav. "V povprečju zberejo 90 odstotkov embalaže pijač, kar je tudi cilj EU za leto 2030 in ga brez kavcijskega sistema ne dosega nobena država," dodajajo.
Poudarjajo pa tudi, da bi kavcijski sistem bistveno zmanjšal smetenje, pospešil ponovno uporabo in recikliranje ter ob tem zmanjšal tudi rabo naravnih virov in energije. "Ogljični odtis kavcijskega sistema je za 30 odstotkov nižji od zbiranja embalaže od vrat do vrat. Za občine, državo in proizvajalce pijač pa je cenejši," so še našteli prednosti takšnega sistema.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.