Ekologi: Potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050 nespametna

Kot so pojasnili v ZEG, je nacionalna podpora jedrskemu programu še vedno vprašljiva, ob tem pa spomnili, da prenova nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v katerem naj bi bila enakovredno obravnavana dva scenarija oskrbe z električno energijo – v celoti z obnovljivimi viri energiji ter v kombinaciji z jedrsko energijo, še ni zaključena.

Odločitev glede izbire scenarijev naj bi bila po njihovih navedbah sprejeta do leta 2027 na podlagi potrebnih strokovnih informacij, ki bi to odločanje na strateški ravni tudi omogočale. "Do zdaj te dodatne neodvisne analize za odločanje o jedrski energiji še niso pripravljene, zato ni jasno, s čim je utemeljena vaša odločitev o podpori jedrski energiji. Vlada še zdaleč ni sprejela potrebnih odločitev, temveč krepi pritisk na jedrsko energijo, da bi proizvajala vedno več in več elektrike. Ali bomo morali kmalu izbirati med ohranjanjem vodne biotske raznovrstnosti in proizvodnjo električne energije? Neposredna posledica podnebne katastrofe bo, da se bodo suše in vročinski valovi z leti še povečali in okrepili," so opozorili v sporočilu za javnost.

Ob tem so spomnili, da se številne nevladne organizacije zavzemajo za podnebno nevtralnost Slovenije. V ZEG, kjer so po njihovih navedbah aktivni pri pripravi noveliranega NEPN, menijo, da je doseganje ambicioznih ciljev možno, vendar le na podlagi občutno manjše rabe energije, bolj učinkovite rabe energije ter večjega deleža energije iz obnovljivih virov energije, predvsem iz sonca in vetra. Sami podpirajo prvi scenarij, saj so prepričani, da je "brez jedrske energije možno zagotavljati družbeno blaginjo in hkrati družbo ohranja znotraj parametrov planetarnih omejitev".

Po njihovih besedah prav tako obstaja dvom stroke glede tega, da lahko jedrski scenarij pripomore k doseganju ničelnih emisij do leta 2050. "Tudi če bi bilo stališče medvladnega odbora za podnebne sprememba (IPCC), da je jedrske energija nizkoogljična, pravilno, ni možno pravočasno zgraditi množice jedrskih elektrarn, ki bi znižale toplogredne emisije. To je jedrski mit," poudarjajo v ZEG. V luči dejstva, da je pričakovana povprečna gradnja jedrske elektrarne do 20 let, pa po njihovem mnenju ni niti teoretičnih možnosti, da bi jedrska energija prihodnjih jedrskih reaktorjev pravočasno pripomogla k doseganju podnebne nevtralnosti. "Nasprotno, povečale bi se emisije toplogrednih plinov," ocenjujejo.

V primeru, da bi jedrski skupnosti do leta 2050 uspelo potrojiti svetovne jedrske zmogljivosti, pa bi se, kot so navedli v ZEG, delež emisij toplogrednih plinov zmanjšal le za približno pet odstotkov, vsako leto pa bi morali priključiti na omrežje približno 64 jedrskih elektrarn. Naložbe v jedrske elektrarne pa bi popolnoma zavrle naložbe v obnovljive vire energije.

Kot še ocenjujejo, je pristop Slovenije k političnemu dokumentu za potrojitev svetovnih jedrskih zmogljivosti nespameten tudi zaradi tega, ker bi lahko nekatere države to povečanje izkoristile za vojno industriji in lastno jedrsko oborožitev. "Če bi Sloveniji želeli dobro, bi si prizadevali za pristop Slovenije h konvenciji OZN o prepovedi jedrskega orožja," med drugim sporočajo predsednici Pirc Musar. "Čeprav je jedrska skupnost trenutno izredno močna in so jedrski lobisti celo v aktualni vladi, pričakujemo, da boste vi resnično predsednica vseh, kot ste obljubili. Zato vas prosimo, da delujete tudi v interesu nejedrske skupnosti s podporo zmanjšanja rabe energije in s prehodom na obnovljive vire energije," so še zapisali.