Nekdanja zaposlena v trgovskem podjetju je prijavila diskriminatorno obravnavo, ki da jo je več let doživljala v službi. Navedla je, da jo je njen neposredni nadrejeni večkrat slabše obravnaval tudi zaradi njenih odsotnosti zaradi koriščenja bolniškega staleža in nege otroka. Pri tem je predložila je več dokazil, so navedli pri Zagovorniku.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije med vsemi očitki delavke slabšo obravnavo potrdil pri dodeljevanju variabilnega dela stimulacije med decembrom 2016 in decembrom 2019.
"Delavka je s plačilnimi listami dokazala, da je bil v mesecih, ko je bila z dela odsotna vsaj osem ur, njen variabilni del stimulacije nižji kot v mesecih brez odsotnosti. Predložila je še elektronsko sporočilo neposredno nadrejenega, v katerem je ta zapisal, da pri dodeljevanju variabilne stimulacije upošteva odsotnost z dela. In pa njeni elektronski sporočili njemu, v katerih ga prosi, naj ji stimulacije ne zniža, ker da je med bolniško delala od doma. V enem od teh primerov ji je nadrejeni ugodil," so povzeli pri Zagovorniku.
Podjetje v svoj zagovor ni predložilo internega akta ali drugega dokumenta, iz katerega bi bila razvidna merila za variabilni del stimulacije, očitka delavke pa mu ni uspelo razbremeniti niti z drugimi odgovori.
Zagovornik je tako sledil navedbam zaposlene iz prijave diskriminacije, da je pri njenem delodajalcu veljalo tiho pravilo, da bodo zaposleni v računovodstvu in kadrovski službi prejeli nižjo stimulacijo, če bodo z dela odsotni zaradi bolniške in nege otroka ter da je bila tudi sama pri stimulaciji dejansko prikrajšana zaradi odsotnosti, povezanih z svojim zdravstvenim stanjem in vlogo starša.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.