Brisanje razlik v fizični pripravljenosti po 'nemogočih' poteh

"Sezona se začne, ko spomladi pridejo najprej nizozemski in belgijski gosti ter začnejo spraševati za pohodne in kolesarske poti. Takrat vemo, da je napočil čas za sezono aktivnosti na prostem," prve "znanilce pomladi" opiše Marjan Ostroško, organizator turističnih vodenj v Javnem zavodu za mladino, šport in turizem Ptuj.

Najstarejše slovensko mesto je namreč odlično izhodišče za kolesarske izlete po Ptujskem, Dravskem polju, Slovenskih goricah, Mestnem vrhu. In prav pojav električnih koles se tukaj zelo pozna, poudarja sogovornik.

"To je prineslo nov segment gostov. Ljudje srednjih let in še nekoliko starejši, ki so prej morda prekolesarili 10 ali 20 kilometrov, zdaj delajo res dolge ture, po 50 ali 60 kilometrov. To jim olajša, da z lahkoto raziščejo tako Ptuj kot njegovo okolico, saj jim pomaga električni pogon," pojasnjuje. "Električno kolo jih lahko pripelje od Ptuja do Ormoža, tudi na Jeruzalem. Pa do Haloz, Ptujske gore, in seveda še nazaj," našteva.

Z Ostroškom smo se pravkar vrnili s kolesarskega izleta na Mestni vrh. Čeprav se sliši "mestno", gre pravzaprav za idilično pot skozi primestna naselja na gričevnato ptujsko podeželje med vinogradi in sadovnjaki v zeleno zaledje Ptuja. Pot denimo vodi mimo s slamo krite hiške Herberstein, več kot 200 let stare viničarije, mimo vinogradniškega muzeja Stara preša. S samega Mestnega vrha pa se ponujajo čudoviti razgledi na valovito pokrajino.

"Prej je ta pot navadnim kolesarjem, predvsem malenkost starejšim, kar predstavljala težavo, ko pa ljudje pridejo z električnim kolesom, so na Mestnem vrhu v trenutku. Malenkost vseeno delajo, ampak kljub temu uživajo v svoji vožnji," ponazori občutke ob vrtenju pedal na 13-kilometrski poti, na kateri je treba premagati 269 metrov višinske razlike.

Precej bolj je treba tudi na električnem kolesu gristi kolena na Kopah, gorskem centru na Koroškem. Če tam pozimi kraljujejo bele strmine, se te poleti spremenijo v zelene, sedežnico navzgor in smuči navzdol pa zamenjajo noge in kolo. Na vrhu Pungarta na Veliki Kopi je namreč 13 bioenergijskih točk, ki so priljubljen cilj številnih obiskovalcev. Ker pa ležijo na 1500 metrih nadmorske višine, si številni do tja pomagajo prav z električnim pogonom.

Tega se dobro zavedajo tudi gostitelji, zato so za vse tiste, ki ne pridejo že opremljeni, svojo izposojevalnico založili s 50 polnovzmetenimi električnimi kolesi, saj vidijo, kako učinkovito ta ljudem omogočajo lažje premagovanje vzponov in daljše ture.

"Pohorje je zaradi razgibanega in hribovitega terena kot ustvarjeno za raziskovanje s kolesom, e-kolesa pa omogočajo, da se na daljše in zahtevnejše ture odpravijo tudi družine, rekreativni kolesarji in gostje, ki morda nimajo toliko kolesarske kondicije," so pojasnili za našo spletno stran.

E-kolesarstvo je zanje pomembno tudi z vidika razvoja celoletnega turizma, izpostavljajo. Za tiste, ki si želijo več adrenalina in dinamične vožnje je postavljen tudi kolesarski bike park. Zimskošportna središča po Sloveniji se v zadnjih letih namreč skušajo preobraziti v gorske centre, kamor bi obiskovalci prihajali v vseh letih časih. prav kolesarstvo pa v poletni ponudbi igra pomembno vlogo, zaključujejo na Koroškem. 

"Nimate e-kolesa? Nič ne de, v Sloveniji si ga lahko izposodite skorajda povsod, kamor se boste odpravili," izpostavljajo tudi pri Slovenski turistični organizaciji (STO). "Vedno več mest se odloča za sistem izposoje javnih koles, kjer se za simbolično ceno pripeljete z ene lokacije v mestu na drugo. Poleg običajnih koles si na nekaterih mestih lahko izposodite tudi e-kolesa," za primer dajejo zelene destinacije Laško, Celje in Žalec.

Koroške občine - Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Muta in Radlje ob Dravi - bodo predvidoma jeseni denimo vzpostavile sistem izposoje javnih električnih koles. Uspešne so na javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023-2029. Prejele so dobrih 570.000 evrov sredstev iz kohezijskega sklada in državnega proračuna. V okviru skoraj 880.000 evrov vrednega projekta bodo uredile 15 postaj in kupile 62 električnih koles.

Izposoja bo možna prek mobilne aplikacije, letna naročnina za uporabnike električnih koles pa bo 20 evrov. Za turiste, ki ne bodo plačali letne naročnine, bo strošek uporabe kolesa en evro za 30 minut vožnje, je navedla Regionalna razvojna agencija za Koroško (RRA Koroška), ki je koordinator projekta.

Dnevni najem električnega kolesa v turističnih centrih po Sloveniji sicer stane nekje med 35 in 45 evri na dan, ponekod je treba odšteti tudi kakšen evro več, večina pa ponuja tudi vodene kolesarske ture z električnimi kolesi.

"Najbolj razgibani deli Slovenije, ki so bili do nedavnega rezervirani za kondicijsko bolje pripravljene kolesarje, so s pomočjo e-kolesa postali veliko bolj dostopni. Sedaj lahko odkrivate najlepše kotičke na udoben, a še vedno aktiven način, hkrati pa skrbite za dobrobit našega planeta," STO poudarja, da gre hkrati za okolju prijazno potovanje, saj na e-kolesu narave ne obremenjujemo z izpušnimi plini niti s hrupom.

"V Sloveniji se dobro zavedamo nujnosti trajnostnega razvoja in ohranjanja lepot Slovenije za prihodnje rodove. Obiskovalce spodbujamo, da uporabljajo okolju prijazna prevozna sredstva, kamor spadajo tudi električna kolesa. Na e-kolesu lahko prevozite dolge razdalje, obenem pa ne proizvajate škodljivih toplogrednih plinov. Zemlja vam bo hvaležna," polagajo na srce.

Obenem so spomnili, da v e-kolesarskih doživetjih brez težav lahko uživa celotna družina, saj električni motor zabriše razlike v fizični pripravljenosti.

Električna kolesa so v zadnjih letih po svetu doživela pravi bum. Globalni trg e-koles je po ocenah analitikov poskočil na več kot 60 milijard evrov na leto.

Uradne statistike, koliko je električnih koles v Sloveniji, sicer ni, saj jih za razliko od električnih avtomobilov seveda ni treba registrirati. Statistični urad RS (Surs) pa vodi podatke o uvozu, ki so prav tako zelo povedni. Od leta 2017 do konca lanskega leta je bilo uvoženih več kot 108.000 električnih koles. Največ jih je bilo uvoženih po covidnem obdobju leta 2022.

Lani je bilo uvoženih 14.912 e-koles. Največ jih je bilo iz Nizozemske (20 odstotkov), sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška. "Skupna vrednost uvoza je dosegla 24,5 milijona evrov, torej je vrednost posameznega kolesa znašala v povprečju 1.645 evrov," računa Surs.

E-kolesarjenje tudi pri nas spodbuja država. Državna družba Borzen je spomladi objavila nov poziv za uveljavljanje subvencij za nakup električnih koles. Razpis omogoča subvencijo v višini do 30 odstotkov prodajne cene, letos pa je za subvencije električnih in tovornih koles na voljo dva milijona evrov. 

A že sredi avgusta je ministrstvo za infrastrukturo objavilo, da se bo javni poziv za dodelitev subvencij za nakup električnih koles zaradi skorajšnje porabe razpoložljivih sredstev kmalu zaključil. Sporočili so, da je Borzen prejel že okoli 4300 vlog za skupaj več kot 1,9 milijona evrov subvencij. 

Do danes je bila oddana že 4901 vloga, s čimer je števec pokazal 2.137.281 evrov. "Informativna zaprošena sredstva na javnem pozivu za uveljavljanje subvencije za nakup električnih koles so presegla razpoložljiva sredstva. Ker ni nujno, da so vse oddane vloge popolne, javni poziv še ostaja odprt. Ob tem obstaja možnost, da zadnjim oddanim vlogam zaradi porabe sredstev ne bo mogoče ugoditi," se glasi Borzenovo pojasnilo.

Z objavo novega javnega poziva se je zaključil leta 2024 objavljeni javni poziv, po katerem je subvencijo prejelo več kot 14.000 kupcev električnih koles v skupni višini 6,5 milijona evrov.

Poziv je bil namenjen sofinanciranju nakupa električnih koles, ki so na podlagi tehničnih ali drugih lastnosti namenjena opravljanju daljših poti oz. dnevnih poti na delo.

Subvencija za nakup mestnih in zložljivih e-koles znaša 25 odstotkov maloprodajne cene z vključenim DDV, vendar ne več kot 500 evrov za mestno ali zložljivo električno kolo, katerega maloprodajna cena z DDV ne presega 2500 evrov. Subvencija za nakup tovornega kolesa medtem znaša 30 odstotkov maloprodajne cene z vključenim DDV oz. največ 1000 evrov, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Do subvencije je upravičena vsaka polnoletna fizična oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, dodeljeno davčno številko s strani Finančne uprave RS ter je nakup e-kolesa opravila v času polnoletnosti. Kot fizična oseba se ne štejejo samostojni podjetniki posamezniki.