Zaradi dogodka smo na Policijo poslali zahtevo za notranjevarnostni postopek, s katerim naj ugotovijo, kdo od uslužbencev Policije je našo elektronsko pošto posredoval neznanim ljudem. Postopek še ni zaključen. Prav tako smo vložili kazensko ovadbo zoper neznane osebe, zaposlene na notranjem ministrstvu, zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Predkazenski postopek je že prevzel Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu.
O čem vse Policija obvešča neznane osebe? So to politiki?
Konec aprila smo na Policijo poslali vprašanja, ki so se nanašala na Žana Mahniča. Že takoj naslednji dan je uporabnik profila na Twitterju z imenom "Tine Ribič" sporočil, da smo na Policijo poslali vprašanja, kako daleč je postopek zoper državnega sekretarja Žana Mahniča glede lanskoletnega nadzora Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), zaradi katerega ga je ovadila nekdanja generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar. Prav tako je anonimnež razpolagal z informacijo, da od Policijske uprave Ljubljana zahtevamo spremni dopis, ki so ga po zaključku policijske preiskave zoper Mahniča poslali na tožilstvo. Na mestu je vprašanje, kako lahko neznani ljudje razpolagajo z elektronsko pošto, namenjeno Policiji. Ali Policija celo politikom pošilja naša novinarska vprašanja, ko sprašujemo za predkazenske postopke zoper člane vladnih strank, ali imajo povsem nezaščiten sistem?
Na Policijsko upravo Ljubljana smo poslali vprašanja, ki se nanašajo na postopke zoper sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo zahtevali tudi spremni dopis, ki so ga zoper Žana Mahniča po zaključku preiskave poslali na tožilstvo. Že takoj naslednji dan pa je v očitnem poskusu ustvarjanja lažnega javnega mnenja anonimni profil "Tine Ribič" napadel: "Služkinja pokvarjenih policistov Nika Kunaver na Policijo in tožilstvo pošilja vprašanja, kako daleč so s postopkom v primeru ovadbe Tatjane Bobnar proti Žanu Mahniču zaradi nadzora KNOVS lanskega februarja, in zahteva spremni dopis, ki ga je PU Ljubljana poslala na tožilstvo".
Novinarska vprašanja in odgovori so seveda javna zadeva, a glede na to, da novinarska vprašanja pošiljamo predstavnikom za stike z javnostjo, se seveda postavlja vprašanje, koga vse je Policija obvestila o naših vprašanjih in zahtevi po uradnem dokumentu. Kdo s Policijske uprave Ljubljana ali Generalne policijske uprave je naš dokument posredoval politikom? Generalnemu direktorju Policije Antonu Olaju smo zato predlagali, da v internem nadzoru ugotovijo, kdo vse je dobil našo elektronsko pošto in kdo je vsebino lansiral ljudem izven Policije. In s kakšnim namenom? S Policije so nam že v začetku maja sporočili, da so uvedli notranjevarnostni postopek.
Vse postopke in dokumente zoper Žana Mahniča Policija označila za tajne!
Zadeva se nanaša na lanskoletni nadzor KNOVS na Generalni policijski upravi in Nacionalnem preiskovalnem uradu. Politika je najprej v javnost lansirala informacijo, da Policija vohuni za poslanci in da nezakonito vpogledujejo v »poslanske mape«, da so lahko šli potem v nadzor. Parlamentarno komisijo pa naj bi pri nadzoru zanimalo še bistveno več, kot bi jih lahko. Spraševali naj bi o konkretnih policijskih preiskavah in o podatkih, ki pa jih Policija ne sme razkrivati. Zanimal naj bi jih tudi predkazenski postopek o financiranju stranke SDS. Ker se jim je nekdanja generalna direktorica Tatjana Bobnar uprla in ni želela razkriti informacij, do katerih Knovs ni upravičen, je nastal cel škandal. In tudi predkazenski postopek zoper Mahniča.
Na Policijski upravi Ljubljana pa po zaključku preiskave nismo mogli dobiti podatka o tem, kaj so ugotovili. Ali je torej Žan Mahnič zlorabil svoj uradni položaj, da bi prišel do policijskih podatkov, do katerih KNOVS ni bil upravičen, ali se to ni potrdilo? Celotno zadevo so označili s stopnjo tajnosti in tako preprečili, da bi lahko karkoli vprašali o tej zadevi. Veliko policijskih preiskav vsebuje tajne dokumente in zaupne podatke, ki so varovani tudi z Zakonom o tajnih podatkih. Ampak nikoli se še ni zgodilo, da ne bi smeli vprašati za epilog preiskave, ali so torej zadevo zaključili s kazensko ovadbo ali samo s poročilom, ker ni bilo znakov kaznivih dejanj. Kasneje je Žan Mahnič sicer sam razkril, da je tožilka Liljana Tomič zavrgla kazensko ovadbo zoper njega.
Nam pa še do danes ne na Policiji ne na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani niso odgovorili na nobeno vprašanje v zvezi s to preiskavo, zato smo se obrnili na informacijsko pooblaščenko, ki zdaj presoja, ali je upravičeno, da so prav vsi dokumenti v zvezi s tem predkazenskim postopkom označeni s stopnjo tajnosti. Nenavadno je tudi to, da nam Igor Juršič, uradna oseba za dostop informacij javnega značaja na Policiji, napiše, da so za mnenje glede razkritja podatkov zaprosili na ODT v Ljubljani, ker so predkazenski postopek odstopili njim. Na drugi strani pa nam to isto tožilstvo sporoči, da je Policija tista, ki je celoten spis označila s stopnjo tajnosti in da bodo njih zaprosili za mnenje, katere informacije nam lahko posredujejo, ne da bi kršili Zakon o tajnih podatkih.
PU Ljubljana: Podatki so varovani skladno z Zakonom o tajnih podatkih
Nihče ni želel odgovarjati na vprašanja glede postopkov zoper Žana Mahniča. »V predmetni zadevi je bilo o vseh ugotovitvah obveščeno pristojno državno tožilstvo v Ljubljani. Za vsa vprašanja v povezavi s tem se, prosimo, obrnite na omenjeno pristojno tožilstvo,« nam je odgovoril Tomaž Tomaževic s Policijske uprave Ljubljana. Ker Policija javnost obvešča o zaključenih policijskih preiskavah, pa tudi o hišnih preiskavah in drugih aktivnostih, vprašamo še enkrat, zakaj v konkretnem primeru to ne velja. »Podatki v zadevi so varovani skladno z Zakonom o tajnih podatkih, zato vam več podatkov ne moremo razkriti,« odgovori Aleksandra Golec s Policijske uprave Ljubljana. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa: »Ker zaključni akt Policije nosi oznako tajnosti, vam več podatkov ne moremo posredovati,« sporoči Katjuša Čeferin, namestnica vodje ODT v Ljubljani. Torej, ker je Policija zadevo označila s stopnjo tajnosti, tudi na tožilstvu ni bilo mogoče izvedeti kaj več o predkazenskem postopku zoper Žana Mahniča.
Tudi v zadevi, v kateri sta bila osumljena Mahnič in minister Tonin, vsi dokumenti tajni
Enako je bilo tudi v drugem postopku zoper državnega sekretarja Žana Mahniča, ko je bil kazensko ovaden skupaj z obrambnim ministrom Matejem Toninom zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju prejšnje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Konkretno zaradi ponarejanja uradnih listin in zlorabe uradnega položaja, Tonin pa še zaradi izdaje tajnih podatkov. Policija je tudi v tej zadevi vso dokumentacijo označila s stopnjo tajnosti. Tako na tožilstvu tudi za ta primer ni mogoče dobiti nobenih odgovorov. Čeprav sta Mahnič in Tonin že sama razkrila, da je tožilstvo zoper oba zavrglo kazenski ovadbi za vsa kazniva dejanja. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani smo skušali dobiti odgovore o razlogih za zavržbo kazenskih ovadb, glede na to, da je ista tožilka, Liljana Tomič, usmerjala preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada, v kateri pa naj bi se sumi potrdili, zato so bile tudi podane kazenske ovadbe. V nasprotnem primeru bi kriminalisti napisali samo poročilo na tožilstvo. Vendar nam tudi teh pojasnil ni uspelo dobiti. Ker naj bi bil tudi ta dokument tožilstva zaupne narave. Takšni so bili namreč prav vsi njihovi odgovori.
»Tožilstvo je po Zakonu o tajnih podatkih vezano na predhodno določitev tajnosti podatka organa, od katerega dokumentacijo prejme. Navedeni zadevi sta specifični, saj oznake tajnosti niso nosili le posamezni dokumenti. Ker gre za posebno situacijo, smo pristojen organ zaprosili za podajo mnenja, katere so tiste informacije, ki jih tožilstvo v konkretnih zadevah lahko posreduje brez kršitve Zakona o tajnih podatkih. Po prejemu mnenja vam bomo v skladu z njim odgovorili na vaša vprašanja,« je v enem od odgovorov zapisala Katarina Bergant, vodja tožilstva v Ljubljani. Vendar teh pojasnil nikoli nismo dobili.
Zakaj gre za specifično situacijo, zakaj je celoten spis označen s stopnjo tajnosti, niso pojasnili. Niti tega, kaj so jim odgovorili na Policiji. Bo pa zdaj upravičenost vseh teh zaupnih dokumentov v obeh predkazenskih postopkih v zadevi KNOVS presojala informacijska pooblaščenka.
Petra Grah Lazar: »Razkritje podatkov bi lahko imelo škodljive posledice«
Od Policije smo zahtevali še dokument, ki se nanaša na oceno škodljivih posledic za določitev stopnje tajnosti dokumentom. Vršilka dolžnosti direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar, ki se je podpisala pod dokument, s katerim so vse podatke o tej preiskavi označili s stopnjo INTERNO, je zapisala, da bi razkritje lahko škodovalo interesom Obveščevalno varnostne službe (OVS) Ministrstva za obrambo ter Komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (KNOVS): »Z razkritjem varovanih podatkov bi bila ogrožena narava dela OVS Ministrstva za obrambo, razkrit pa bi bil tudi sam postopek poslovanja KNOVS, kar bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za varnost države in bi posledično lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Podatki iz navedenega dokumenta tako predstavljajo uradno tajnost in se varujejo po stopnji INTERNO.«
Spomnimo, preiskava se je začela zaradi prijave, da naj bi na KNOVS ponaredili sklep o nadzoru na OVS, popravili odredbo in nato ponaredili še magnetogram seje in dopisali, da so sprejeli sklep, čeprav ga v resnici niso. V nadzor naj bi prišli celo z drugačno odredbo, kot so jo kasneje izročili Policiji, pravijo naši viri na obrambnem ministrstvu. Tudi imena oseb, ki so opravljale nadzor, se neuradno niso ujemala z osebami na odredbi. Zaradi ugotovitev v kriminalistični preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada sta bila Tonin in Mahnič tudi kazensko ovadena, pod ovadbo pa se je podpisala prav Petra Grah Lazar. Kaj se je spremenilo od konca preiskave, da je tožilka vse očitke zavrgla, ni znano, saj odgovorov na tožilstvu ne dobimo.
Vojna med Policijo in KNOVS
Spomnimo še na drug predkazenski postopek, ki je tekel zoper državnega sekretarja Mahniča, oziroma zakaj je februarja lani sploh zavrelo med Policijo in Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kot je znano, se je pri nadzoru nekdanja generalna direktorica Policije uprla politiki in članom KNOVS ni želela posredovati podatkov, ki so jih zahtevali o konkretnih kriminalističnih preiskavah. Podpredsednik komisije Žan Mahnič je Tatjani Bobnar očital, da je nezakonito blokirala nadzor parlamentarne komisije. Bobnarjeva pa mu ni ostala dolžna: "Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Smo strokovna služba, ki v tej državi zagotavlja varnost ljudem. Služimo ljudem, in ne interesom politike. Zato javno sporočam, da naj se politične kampanje gredo z argumenti, in ne z izmišljenimi zgodbami na račun slovenske policije ter z žuganjem in s pritiski na njeno vodstvo," se je odzvala in Mahniča tudi kazensko ovadila.
Tajno celo poročilo o nadzoru nad delom NPU
Da je vedno več dokumentov na Policiji označenih s stopnjo tajnosti, priča tudi podatek, da so z oznako »INTERNO« označili celo poročilo o nadzoru na Nacionalnem preiskovalnem uradu, katerega del so bili tudi izsledki glede revizij kriminalističnih preiskav, ki jih je odredil notranji minister Aleš Hojs. Ker nadzorniki v revizijah niso odkrili nepravilnosti, ki jih je napovedovala politika, ugotovitve nikoli niso bile predstavljene. Zato smo zahtevali ta dokument, ki pa je bil označen s stopnjo tajnosti. Šele s pomočjo informacijske pooblaščenke smo se dokopali do poročila, saj je Policiji odredila, da morajo delno umakniti oznako zaupno in nam ga posredovati. Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah je namreč odločila, da na delu poročila, ki se nanaša na revizijo kriminalističnih preiskav, oznaka »INTERNO« ni upravičena, ker ne gre za tajne podatke.
Kakšno odločitev bo informacijska pooblaščenka sprejela glede dokumentov v predkazenskih postopkih v zadevi KNOVS, bo znano že v kratkem.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.