Projekt naložitve elektronske zemljiške knjige je bil financiran iz sredstev Phare (1,2 milijona evrov), iz sredstev posojila Svetovne banke (1,7 milijona dolarjev) ter iz sredstev državnega proračuna. Stroški naložitve zemljiške knjige so ocenjeni na 100 milijonov dolarjev.
Elektronska zemljiška knjiga za sodišča pomeni predvsem zaokrožen poslovni sistem, ki je terjal novo organizacijo dela, opuščanje zastarelih metod dela in potegnil za seboj vrsto ukrepov, ki jih slovensko sodstvo doslej ni poznalo, pomeni pa tudi večjo kakovost dela.
Na sodiščih so že nekaj časa nameščeni posebni vpogledni računalniki, ki omogočajo dostop do zemljiške knjige. Hkrati so na posameznih sodiščih tudi umeščeni t.i. informacijske pulte, ki omogočajo dostop do zemljiške knjige izven prostorov zemljiške knjige.
Dostop fizičnih oseb do lastnih podatkov je s pridobitvijo certifikata na Centru vlade za informatiko brezplačen.
Vendar pa tak dostop trenutno še ni mogoč, zaradi prednostne realizacije dostopov s strani državnih organov, upravnih enot in notarjev.
