Primer Roberta Škulja, ki je Novi LB skušal prodati svojega Trojanskega konja, ta pa ga je med pogajanji dala prijeti kriminalistom, je v javnosti zbudil nemalo negodovanja. Predvsem zato, ker je Škulj dokazal, da so uporabniki spletnih bank, tudi zaradi lastne naivnosti, razmeroma lahka tarča nepridipravov.
Zanimivo je, da za morebitno luknjo, skozi katero lahko odteka vaš denar, ni kriva banka. V Novi LB zagotavljajo, da je pri njih vse v najlepšem redu. Banka je poskrbela v elektronskem poslovanju v bistvu z najsodobnejšimi in najvarnejšimi metodologijami,« je povedal predstavnik Nove LB Mladen Terčelj. »Za prenos podatkov med banko in končnim uporabnikom uporabljamo protokol SSL.«
Pazite: neznana pošta, čudne priponke
Škuljev program pa opozarja na drugo pomanjkljivost: namreč ranljivost uporabnikov elektronskega bančništva. Ne glede na zaščito pri bankah, je vaš osebni računalnik razmeroma lahka tarča napadov, še posebej, če ne upoštevate nekaj osnovnih načel.
»Kljub vsem tem ukrepom je treba paziti, katere datoteke klikamo,« pravi vodja laboratorija Monitor Matjaž Klančar. Razne sumljive datoteke denimo, ki se izmenjujejo preko programov, so lahko vedno nevarne, kajti k vsaki taki datoteki se lahko prilepi kakšen trojanski konj.«
Mauricio Olenik z Bank Austria Creditanstalt pa meni, da je treba računalnike varovati pred čudnimi, neznanimi elektronskimi poštami. »Treba je imeti nameščeno različico protivirusnih programov in nadgrajevati spletne brkljalnike.«
Predstavniki Microsoft Slovenija predlagajo, naj se izogibamo sporočilom in njihovim priponkam, za katere ni znano, kdo jih je poslal. »Svetujemo, da takih sporočil ne odpirate, temveč jih pobrišete,« je dejal Tomaž Čebul.
Če vam računalniki niso blizu, poščite pomoč
Škuljev program igra na pomanjkljivost Internet Explorerja, ki jo je moč razmeroma enostavno odpraviti. Za tiste, ki so vam računalniki bližji, gre to nekako takole: v orodni vrstici izberemo orodja, v meniju, ki se odpre, nato internetne možnosti. Nato se nam odpre nastavitveno okno. Tam izberemo jeziček dodatno ter izbrišemo kljukico ob napisu omogoči pripone drugih brskalnikov. Če vam računalniki niso blizu in so se vam navodila zdela preveč zapletena, vam svetujemo, da poiščete pomoč.
SKB Societe Generale uporabnikom prav tako omogoča spletno poslovanje, a na nekoliko drugačen način. Z elektronskim strojčkom si izdelamo geslo za vstop v spletno banko.
»V našem primeru gre za generator enkratnih časovnih gesel," je povedal Matjaž Mušič z SKB Societe Generale. Generator omogoča, da so gesla časovno spremenljiva. "Torej se na vsakem priklopu na sistem elektronskega bančništva spremeni tako, da se z istim geslom ni mogoče večkrat prijaviti na isti sistem."
Povedano drugače, tudi če kdo vidi vaše geslo, z njim do vaših računov ne more. Podoben sistem ima tudi Bank Austria Creditanstalt. »Uporabnik pripravi pakete podatkov pri sebi, jih podpiše in pošlje na bančni strežnik,« pravi Mauricio Olenik. Oba omenjena programa sta občutno manj ranljiva.
Mobitel trdi, da je njihov sistem še posebej varen
Kako pa je z novimi storitvami na tem področju, denimo bančno poslovanje preko mobilnega telefona, ki jo je nedavno ponudil Mobitel? Borut Likar z Mobitela pravi, da je njihov sistem neprekosljivo varen. »V principu velja, da vsaka stranka odpira s svojim ključem podatkovni tok in ga potrdi. Mi smo pri tem šli še za korak dlje. Vsaka seja je enkratno zaščitena in zakodirana in je neponovljiva."
Povedano drugače, brez fizičnega dostopa, vsaj za zdaj, ne gre. Zanimiv pa je podatek, ki so nam ga potrdili predstavniki vseh bank - preko spleta skušajo v vsako od njih vsakodnevno vdreti vsaj tisočkrat.
