Komunalna odpadna embalaža se znova kopiči, le aprila neprevzetih 9974 ton

Marca je v skladiščih komunalnih družb ostalo 8005 ton, aprila pa 9974 ton neprevzete mešane komunalne odpadne embalaže, so v dopisu, ki ga v današnji izdaji povzema tudi časnik Delo, Vizjaku prejšnji teden zapisali v zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Analiza zbornice kaže, da sta praktično vso odpadno embalažo glede na svoja deleža v prvih štirih mesecih prevzeli podjetji Slopak in Embakom, Surovina in Recikel imata nekaj več kot 70-odstotno realizacijo, Interseroh in Dinos pa sta prevzela le okoli 50 odstotkov s sklepom naložene obveze.

V zbornici so opozorili tudi na sporočilo Surovine, ki je komunalna podjetja obvestila, da bo do nadaljnjega prenehala prevzemati komunalno odpadno embalažo. Kot so navedli, so 21. maja prejeli odločbo okoljskega ministrstva, ki je odpravilo spremembo njihovega okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katere so bili primorani prevzemati delež glede na celotno količino odpadne embalaže na trgu.

"Navedeno pomeni, da smo po trenutno veljavnem okoljevarstvenem dovoljenju ponovno zavezani k pobiranju odpadne embalaže v količini, za katero so naši zavezanci s pogodbo na nas prenesli obveznost ravnanja, in ne do prevzema celotne odpadne embalaže na trgu Republike Slovenije," navaja eden od dopisov Surovine, pod katerim je podpisan direktor Jure Fišer in ki ga je svojemu pismu priložila zbornica komunalnih podjetij. Ker so količine odpadne embalaže, ki jim jih nalaga veljavno dovoljenje, pri naslovniku že prevzeli, so prevzeme do nadaljnjega ustavili.

V zbornici se bojijo, da bodo s podobno argumentacijo kmalu prevzemanje komunalne embalaže ustavila tudi druga podjetja ter da se bodo smeti znova kopičile. To bo "v izogib sanitarnemu, zdravstvenemu in okoljskemu tveganju imelo za posledico potrebo po ponovni državni intervenciji", so opozorili in navedli, da bo, če država ne poskrbi za delovanje sistema, nova državna intervencija potrebna že sredi poletja.

Lani je pri komunalnih podjetjih ostajala okoli polovica komunalne odpadne embalaže. Razlog je bila neurejena zakonodaja, za odvoz pa je morala zato poskrbeti – in ga tudi plačati – država. Mesečno je to stalo okoli milijon evrov.

Vizjak: V predlogu novega zakona o varstvu okolja ministrstvo predlaga, da bi za en tok odpadkov skrbela ena sama organizacija

Z novelo zakona o varstvu okolja iz lanskega leta in novo embalažno uredbo dvomov ni več – družbe za ravnanje z odpadno embalažo so dolžne prevzeti vso odpadno embalažo, je v pogovoru prejšnji teden poudaril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. A se kljub temu zatika, saj se poskušajo podjetja še naprej izogibati svojim dolžnostim, je ocenil.

"Odstotek pobiranja se je že dvignil s 50 na okoli 70 odstotkov. A želimo doseči, da bodo družbe pobrale vse. Razširili smo inšpekcijski nadzor in ukrepanje. Naša velika pozornost velja temu in kaže, da nam bo uspelo," je dejal Vizjak.

Spomnil je na zamudo pri uveljavljanju uredbe o odpadni embalaži, ki ukinja količinski prag 15 ton dane embalaže letno na trg v Sloveniji za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Zamik je nastal zaradi nejasnosti, ali je treba uredbo notificirati pri Evropski komisiji. Sedaj je rok za vpis v evidenco individualnih sistemov oz. sklenitev pogodbe z družbo za ravnanje z odpadno embalažo že potekel. "Verjamem, da bomo tu končno napravili red," je dejal Vizjak.

Izpostavil je tudi potrebo po optimizaciji odpadkovnih tokov, da do podobnih situacij ne bo več prihajalo. "Bojim se, da do nereda pri odpadni embalaži prihaja, ker za ta tok odpadkov skrbi več družb. Namesto da bi imele pred očmi okoljske cilje, imajo pred očmi najnižjo ceno. In to ne gre skupaj," je poudaril.

Od vseh tokov odpadkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, se tako prav pri odpadni embalaži pojavljajo največje težave pri doseganju okoljskih ciljev, čeprav na trgu pri tem toku deluje največ podjetij. "Čeprav sem sicer glede gospodarstva zelo liberalen, pri upravljanju z odpadki zato nisem zagovornik trga," je pojasnil Vizjak.

V predlogu novega zakona o varstvu okolja ministrstvo zato predlaga rešitev, da bi za en tok odpadkov skrbela ena sama organizacija. "Razna podjetja že pišejo političnim strankam, predsedniku vlade in meni, kako je omejevanje konkurence nesprejemljivo. A odpadki so specifično področje," je poudaril Vizjak.

"Če bi imeli več podjetij oz. organizacij, bi potrebovali še enega regulatorja, da bi urejal razmerja med njimi. Še eno birokratsko telo za relativno malo Slovenijo. Vse male države imajo za en odpadkovni tok eno organizacijo. Temu se približujemo, v zadnjem predlogu je to na mizi, če bomo to izpeljali ob vseh lobističnih pritiskih, pa bomo videli," je še sklenil.