Vrečko je dodala, da je bila pripravljena o kulturi razpravljati tudi več ur in izkoristiti preostali čas v interpelaciji. "Imamo mnogo dosežkov, ki jih z veseljem pojasnim javnosti in tudi tistim poslancem in poslankam, ki morda našega dela ne poznajo toliko, torej so zato vložili interpelacijo," je dejala.
Prepričana je, da so predlagatelji interpelacije, poslanci iz vrst NSi in Demokratov, kulturo izkoristili za gradnjo svoje identitete in nadaljevanje kulturnega boja, ki so ga z referendumu o pokojninah za izjemne umetniške dosežke začeli v poslanski skupini SDS. "Mislim, da sem vse še enkrat dobro pojasnila, vse je tudi dokumentirano s papirji, tako da tukaj so bili očitki resnično smešni," je ocenila.
Ministrica je v razpravi povedala, da so bili vsi očitki iz interpelacije že večkrat pojasnjeni, interpelacija pa po njenih besedah vsebuje netočnosti in manipulacije. Sprašuje se tudi, zakaj interpelacija zdaj, ko pa je bilo vse povedano, in opoziciji očitala, da kulturo vidi kot "prikladno polje političnega boja".
Glede osamosvojitve je poudarila, da gre za pomembno obdobje v slovenski zgodovini, da se njegovega pomena osamosvojitve zavedajo in spoštujejo, da pa je "nespoštljivo in nedostojno", kako je bil muzej, ki ga je označila kot ideološki projekt prejšnje vlade, ustanovljen čez noč in brez javne razprave. Glede zakona o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke je izpostavila, da je prinašal bolj transparentne pogoje in ukinjal dedovanje pokojnin.
V sklepnem delu pa je ministrica izpostavila, da so bile obtožbe iz interpelacije zavrnjene že pred dvema letoma. Izrazila je tudi obžalovanje, da so jih ponovno potegnili na plano ter poudarila, da si želijo vzpostaviti vzdržen sistem in pluralnost medijev, zaščititi dediščino in spodbuditi ustvarjalnost.
"Danes ni bilo neke drame v parlamentu. Ministrica je dobila našo podporo, da skupaj zaključimo mandat, vse kar smo slišali, je bilo v tem parlamentu že povedano, tokrat pa je bil volk preoblečen v NSi in nepovezane Demokrate, namesto v SDS," je po koncu interpelacije ocenila poslanka Svobode Sara Žibrat.
Interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko je danes na seji DZ poleg predlagateljev, šestih poslancev NSi in treh poslancev iz vrst Demokratov, podprlo še 18 poslancev SDS. To je bilo s 27 glasovi premalo za njeno razrešitev, saj so Vrečko s 46 glasovi podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Kaj so ji očitali?
Interpelacijo ministrice za kulturo so poslanci iz vrst NSi in Demokratov vložili po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke.
Ministrici med drugim očitajo uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije "naj bi bila optimizacija, a v resnici pomeni razvrednotenje osamosvojitvenega procesa", je danes dejala Iva Dimic. Po njenih besedah ministrica s tem v narod vnaša nove delitve.
"Aktualna ministrica Asta Vrečko že od začetka svojega mandata poskuša odpirati teme, ki delijo," je ocenil tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar.

Na nasprotnih bregovih
Poslanske skupine opozicije in vladajoče koalicije so v današnji predstavitvi stališč ob interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko pričakovano diametralno nasprotno ocenile delo ministrice. Opozicija je menila, da je čas za njeno razrešitev, koalicija pa je nanizala dosežke njenega mandata.
Predlagatelji interpelacije, NSi in Demokrati, ter opozicijska SDS, so menili, da je zaradi slabega dela Vrečko čas za njeno razrešitev. Na drugi strani so poslanske skupine vladajoče koalicije, Svoboda, SD in Levica, menili, da so očitki na račun ministrovanja Vrečkove neupravičeni. Nanizali so tudi številne dosežke njenega mandata. Vrečkova, ki je prva ministrica iz koalicijske Levice, ki se sooča z interpelacijo, po njihovi oceni dela dobro.
Med očitki na račun ministrice Vrečko je bilo iz vrst opozicije ponovno večkrat slišati, da ta deluje netransparentno in negospodarno. Konkretno so ji med drugim očitali ukinitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in njegovo združitev z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, selitev SNG Drama Ljubljana na Litostrojsko 56 in njeno zastalo prenovo, izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade umetnici Svetlani Makarovič ter pripravo slabih zakonov, kot je na majskem referendumu zavrnjen zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke.
Vse tri opozicijske poslanske skupine so napovedale podporo interpelaciji, poslanske skupine vladajoče koalicije so ji podporo odrekle in se postavile v bran ministrici.
Janez Cigler Kralj je imenu poslanske skupine NSi podprl razrešitev ministrice Vrečko, ki ji je med drugim očital revanšizem ter pripravo številnih škodljivih zakonov na ministrstvu za kulturo, kjer "ne prenesejo razmišljanja s svojo glavo".
Alenka Jeraj je v imenu največje opozicijske poslanske skupine napovedala, da bo SDS interpelacijo proti Vrečko podprla. Kot je med drugim ocenila, ministrska ekipa na čelu z ministrico Vrečkovo ministrstvo za kulturo vodi mimo zakonov, ministrica pa po njenih besedah dela slabo in škodljivo za slovensko kulturo.
Eva Igrl iz vrst Demokratov v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev meni, da se na ministrstvu za kulturo dogaja politična ura kulta posameznikov ali ideologij, medtem ko bi bilo potrebno, da bi vsi vzpodbujali umetnost in umetnike. Ocenila je, da Vrečko ne uživa več zadostnega zaupanje, da bi še naprej vodila "tako pomemben resor", kot je ministrstvo za kulturo, in pričakovano napovedala, da bodo interpelacijo podprli.
Koalicija v bran ministrici
Poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Sara Žibrat je v imenu poslanske skupine dejala, da gre pri današnji interpelaciji za kopijo interpelacije vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki jo je zaradi združitve omenjenih muzejev leta 2023 vložila opozicijska SDS.
"Deja vu ali že videno, le da je tokrat volk preoblečen v poslansko skupino NSi in poslansko skupino nepovezanih poslancev," je dodala. Poslanci Svobode danes tako interpelacije ne bodo podrli, saj namerava Svoboda skupaj z ministrico Vrečko "še naprej ustvarjati kulturno politiko države, ki temelji na spoštovanju lastne zgodovine, jezika in kulture ter kulturnikov", je še napovedala.
V imenu poslanske skupine SD je Bojana Muršič današnjo interpelacijo označila za politični manever in poskus discipliniranja ministrice Vrečko. Interpelacija je po njenih besedah tudi napad na koncept kulturne politike, ki ni podrejena ideološkim pričakovanjem.
Med dosežke ministrice Vrečkove je med drugim nanizala okrepljeno podporo samozaposlenim in nevladnemu sektorju, digitalizacijo kulturne dediščine, povečana vlaganja v lokalno kulturo, mladinsko ustvarjalnost in trajnostno kulturno infrastrukturo.
Milan Jakopovič je v imenu poslanske skupine Levica še izpostavil, da je bil pod ministrico Vrečkovo sprejet zakon o javni rabi slovenščine. Po njegovem mnenju je Vrečko na čelu ministrstva za kulturo popravila ogromno škodo, ki je bila narejena slovenski medijski krajini v prejšnjih mandatih, njeno ministrstvo pa je pozornost namenilo tudi povsem zanemarjenim področjem kulture, ki so jih dosedanja vodstva na ministrstvu skoraj povsem ignorirala. Očitke iz interpelacije, ki ji v Levici odločno nasprotujejo, je označil za traparijo in dodal, da kažejo, da "živimo v narobe svetu".

Eden od očitkov predlagateljev interpelacije je tudi, da je ministrstvo neupravičeno izplačalo Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič. Kot je pojasnila Dimičeva, je ta namreč javno povedala, da nagrado "v celoti zavrača". Poleg tega pa je po navedbah Dimic možnost izterjave nagrade v 23 letih že več kot štirikrat zastarala. "Neupravičeno izplačilo javnih sredstev posameznikom je negospodarno in v nasprotju z načelom varovanja javnih sredstev," je ob tem poudarila poslanka.
V tem primeru se po njenih besedah odpirajo tudi vprašanja politične etike in integritete. "Omenjena izplačila so se zgodila v času, ko ministrstvo vodi Asta Vrečko iz stranke Levica, se pravi iz stranke, s katero je bila Svetlana Makarovič v času prejšnjih vlad jasno povezana in ideološko usklajena. Takšno ozadje sproža resna vprašanja o možnem političnem klientelizmu, koruptivnih tveganjih in zlorabi uradnega položaja za namene neupravičenega izplačila javnih sredstev," je dejala.
Ministrici je poslanka NSi očitala tudi pripravo številnih škodljivih zakonov. Predlog zakona o medijih je označila za nedorečen, namesto depolitizacije medijev pa se z njim "politizira ne le medijski trg, ampak tudi digitalne platforme". Zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke je padel na referendumu.
Nove finančne posledice za proračun prinaša tudi predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj umetniki ne bodo več dobili plačanih minimalnih socialnih prispevkov, ampak višje. Večina stroke je kritična do novega zakona o varstvu kulturne dediščine, ki je v medresorskemu usklajevanju, v sistem varstva pa "vrača vzvode totalitaristične politične in ideološke premoči", je nanizala Dimičeva.
Logar je ministrici očital tudi izrazito politično kadrovanje na področju kulture, pri čemer je omenil Cankarjev dom, pa tudi imenovanja v svet SNG Drama ter strokovne komisije ministrstva. "V številnih razpisnih komisijah so se pojavila imena političnih aktivistov in publicistov z ideološko močno opredelitvijo, kar sproža vprašanje o strokovni presoji razpisnih odločitev. Popolnoma pa so politično izključeni strokovnjaki, ki ideološko niso stoodstotno umerjeni z vladno koalicijo, kar pomeni, da z ministrstva prihajajo slabi predlogi", je sklenil.

Ministrica očitke zavrnila
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na seji DZ v odgovoru na interpelacijo zavrnila očitke. Ob tem je navedla rezultate pri delu ministrstva v tem mandatu. Po njenih besedah so sprožili največji investicijski cikel pri obnovi kulturne dediščine od leta 1991. Kulturni sektor se je okrepil, s čimer pridobiva vsa družba, je dejala.
"V tem času smo sprožili največji investicijski cikel obnove kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v samostojni Sloveniji. Ministrstvo ima v teku kar 50 investicij, precej pa smo jih v tem mandatu že uspešno končali," je povedala. Začeli so nekatere prenove, ki so desetletja čakale na temeljite posege, tako denimo prenovo SNG Drama v Ljubljani.
SNG Drama po njenem opozorilu potrebuje primerne prostore, saj je prej delovala v dotrajanih prostorih, nevarnih za zaposlene in obiskovalce. Tudi v mandatu prejšnje vlade na tem področju ni bilo storjeno nič, je bila kritična. Vse postopke pri prenovi SNG Drama in iskanju njene začasne lokacije je vodil javni zavod, je spomnila. Za izbrano začasno lokacijo se je odločil, da bi ostali skupaj in uresničevali svoje poslanstvo.
Glede očitane ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve je opozorila, da ni ustavno sporna. Obžalovala je, da je bil muzej narejen na hitro in slabo, deloval je v najetih prostorih, neprimernih za muzejsko dejavnost. Ni imel zbirke, zaposleni niso bili ustrezno usposobljeni, hkrati pa je bil "nespodoben" glede na pomen zgodovinskega obdobja, ki ga je predstavljal, je naštela.
Z združitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije so po njenem pojasnilu ustvarili pogoje za strokovno obravnavo slovenske osamosvojitve, poskrbeli za finančne in kadrovske vire, hkrati pa bo muzej osamosvojitve pridobil primeren znanstvenoraziskovalni in muzejski kontekst preučevanja.
V muzeju potekajo novi projekti tudi v dialogu z vsemi veteranskimi organizacijami, njihovi rezultati pa bodo javnosti predstavljeni naslednje leto ob 35-letnici slovenske osamosvojitve.
Na očitke glede izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič pa računsko sodišče po njenem pojasnilu ni ugotovilo niti, da bi bilo izplačilo izvedeno brez pravne podlage, niti ni naložilo priprave odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi. Prav tako ni izreklo priporočil. Pa tudi Komisija za preprečevanje korupcije ni ugotovila kršitev zakonodaje iz njenih pristojnosti, je navedla.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.