'Ena ključnih demokratičnih vrednot je pravica do nestrinjanja z vladajočimi'

V pismu, ki ga je podpisalo 45 profesorjev, so poudarili, da je sodobna šola zgrajena na načelih humanizma in razsvetljenstva, učiteljev poklic pa je ohranjati tisto najboljše, kar izhaja iz te tradicije: sledenje razumu kot najvišji avtoriteti, ohranjanje človekovega dostojanstva in skrb za skupno dobro. 

Učitelj zato ni samo nekdo, ki posreduje znanje, temveč ima tudi etično poslanstvo, so zapisali. Pri svojem delu si mora tako prizadevati za zastopanje vrednot, kot so družbena pravičnost, solidarnost, skrb za soljudi in naravno okolje, sočutje, miroljubno sobivanje, resnicoljubnost in poštenost.

Med pomembnejšimi pedagoškimi cilji pa je tudi kritično mišljenje. "Koliko verodostojnosti nam v nasprotnem primeru sploh še ostane, če sami javno (na glas) ne prakticiramo kritičnega mišljenja o temah, ki nas vse zadevajo? Ne bi smeli ostati tiho, še posebno tedaj ne, ko se tepta človekovo dostojanstvo, z ljudmi pa se ravna kot z neuko rajo, ki si ne zasluži drugega kot grožnje in poniževanje," so zapisali.

Te vrednote so danes ogrožene, so sporočili – ne toliko zaradi zdravstvene kot zaradi politične in duhovne krize.

"V družbi primanjkuje demokratičnega dialoga, razraščata se nestrpnost in izključevanje vsakogar, ki misli drugače kot tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti. Gre za simbolno nasilje, ki sloni na oblastniški ignoranci in preziru do vseh, ki niso del političnih in ekonomskih elit. To simbolno nasilje ni uperjeno samo zoper določene posameznike in skupine ljudi, ki ne pristajajo na kulturo molka in se ne udinjajo avtoritarnim gospodarjem, temveč zoper samo demokracijo," so zapisali.

Med najbolj ogroženimi je pravica do nestrinjanja z vladajočimi

Poudarili so, da je ena od ključnih demokratičnih vrednot, pravica do nestrinjanja z vladajočimi, med najbolj ogroženimi. Namesto s spoštljivim dialogom se vladajoči odzivajo predvsem z ignoranco, pokroviteljstvom, posmehom in represijo. To se kaže tudi na primeru mirnega protesta dijakov, so zapisali.

Izrazili so skrb, da se v aktualnem družbenem okolju razraščajo vrednote, nasprotne vrednotam dialoga, argumentiranja, sprejetosti in empatije, ki jih poudarja šolski prostor.

Zaradi tega se srečujejo z velikimi izzivi. "Če pa bi te težnje postale prevladujoče, bi naša prizadevanja postala resno ogrožena, saj ne smemo pozabiti, da v današnjem sistemu kakovostno javno šolanje ni nekaj samoumevnega. Javno šolstvo je dobrina, ki jo je treba ohranjati, to pa je mogoče samo, če ustvarjamo takšno družbeno okolje, v katerem bodo imele prej naštete vrednote svoje trdno mesto," so še zapisali.

Mladoletni mariborski dijaki zaradi protesta na sodišče

Mladoletni mariborski dijaki, ki so v začetku februarja na protestih zahtevali vrnitev v šole, so začeli dobivati vabila na sodišče zaradi kršenja zakona o nalezljivih boleznih. Da gre za navadno ustrahovanje, so prepričani dijaki iz iniciative Zahtevamo šolo, podprli pa so jih mnogi pomembni posamezniki in institucije.

Med drugim je tudi predsednik Borut Pahor izrazil željo po zaustavitvi postopka, dijake pa so javno podprli mariborski župan Saša Arsenovič, Dijaška organizacija Slovenije, Sviz, učiteljski zbor mariborske Druge gimnazije ter aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol in dijaških domov.

Z javnim pismom so mariborske dijake podprli tudi v upravnem odboru Slovenskega centra PEN. V njem so med drugim zapisali, da je kaznovanje mariborskih dijakov, ki so po petih mesecih šolanja na daljavo z mirnim shodom ob doslednem upoštevanju protikoronskih ukrepov zgolj izkazovali svojo demokratično pravico do javnega izražanja mnenj, "tista tanka črta, ki je ne bi smeli nikoli prestopiti".