Franc Kangler: Zoran Janković služi globoki državi

Franc Kangler in Uroš Slak pogovor začneta z radarji. Ti so pred zdaj že skoraj desetletjem Mariborčane pognali na ulice in Kanglerju spodmaknili županski stolček. Kljub temu mu gredo pri vprašanju, ali je bila to njegova največja politična napaka doslej, besede težko z jezika. "Po mojem bi šlo za politično odgovornost v tistem delu, da nismo znali skomunicirati javnosti, kako in na kakšen način bodo ti radarji delovali," nazadnje odgovori. 

"Sploh ni šlo za radarje, šlo je za zelene valove, šlo je za kamere, križišča so bila podprta s kamerami. In če nekdo danes potrebuje 17 minut, da iz zdravstvenega doma, kjer so nastanjeni reševalci, pride na Šentiljsko, bi, če bi to zaživelo, prišel v sedmih ali petih in po moji oceni bi bilo tudi kakšno življenje rešeno," še vedno zagovarja projekt, ki je zamajal njegovo politično kariero. Tudi v unikatnem javno-zasebnem partnerstvu, ki je Iskri zagotavljalo kar 92 odstotkov od vseh pobranih glob, ne vidi nič spornega. "To je bila predstava za medije. Ta znesek in ta odstotek bi bil tisti, ki bi pokril investicijo, od pokritja investicije naprej pa bi se denar delil drugače."  

Pa misli, da so mu Mariborčani radarje že oprostili? "Tu ne gre, da bi mi oprostili. Mariborčani točno vedo, koliko je bil Kangler kot župan kontroverzen, je pa bil tudi tisti, ki je dokazal, da če ima kdo v Mariboru voljo in željo, lahko vse, kar so prej nekateri na oblasti obljubljali, tudi izpolni." Naštel je lutkovno gledališče, pa stadion, azil za živali in gondolo. "Ljudje in volivci imajo vedno prav."

Še vedno meni, da so mu Mariborčani naklonjeni. Oziroma, da, kot je dejal,  skoraj vsak drugi "ceni moje delo, me spoštuje". V to so ga prepričali volilni rezultati. Dvakrat je postal župan, enkrat je bil izvoljen v prvem krogu, na zadnjih volitvah pa je moral Saši Arsenoviču premoč priznati šele v drugem. "Tudi zdaj, ko zahajam v Maribor, me nagovarjajo, naj se vrnem, ampak ne razmišljam o tem."

Pa vendar, če se spet vrnemo v leto 2012, se mu zdi, da je takrat predolgo čakal z odstopom? "Ne," odgovori. "Ko je mene podžupan Milan Mikl obvestil, da ti levičarji, ki so danes glasni tudi v parlamentu, ki so bili takrat v ozadju v Mariboru, želijo ubiti policista in meni narediti krvave roke, sem se odločil, da odstopim. Odstopim, ker je eno življenje policista več vredno kot moje županovanje." Pravi, da so našli tudi dokaze, eksplozivna telesa, ki naj bi jih protestniki imeli pripravljena, da bi jih vrgli med policiste, a so jih morali policisti nato vreči v Dravo. "Očitno se nekateri vplivi tako močni, da za nekatere veljajo pravila, za druge pa ne," je pribil. 

Med tiste druge po njegovem nedvomno sodi ljubljanski župan Zoran Janković. "Velika razlika je med mano in Zoranom Jankovićem. Zoran Janković služi globoki državi in ima veliko medijsko podporo," je tako pojasnil, zakaj Janković po Ljubljani lahko postavlja radarje, pa meščani ne gredo na ulice. 

O tem, da so imela sodišča dvojna merila, ko so obravnavala njega in Jankovića, ne podvomi niti za trenutek. "Zagotovo. Če si gospod Janković upa na televiziji, na hrvaški televiziji, izreči, da dokler bo on proti Janezu Janši, se mu ne bo treba bati slovenskih sodišč, potem pa se to tudi izkaže, potem je to veliko vprašanje za vse, od predsednika vrhovnega sodišča navzdol. Ampak o tem ne bom presojal jaz kot politik, mislim pa, da bi morali v Sloveniji globoko zaorati ledino v pravosodju, v procesna dejanja na sodiščih, ne glede na primere, ki jih imamo v Sloveniji, in zagotoviti po vzoru vzhodnoevropske demokracije takšno zakonodajo, da bodo ljudje našli pravico in resnico na sodišču."  

Se ima torej, tako kot Janković, za žrtev sodnih postopkov? "Jaz ne govorim o žrtvah, jaz govorim o sistemu, ki to dopušča," odgovori. "Da meni reče sodnik, Kangler dela na kmetiji, predstavlja resno nevarnost, da se vrne v politiko, mora v zapor. Kakšna ocena je to? Sodnik to izreče pred novinarji. 7. 7. 2014. Ne bom nikoli tega datuma pozabil."  

S trditvijo, da kazenske ovadbe, vložene proti njemu, vendarle kažejo, da je hodil po robu, saj je bila večina dokazov na sodišču iztrošena zaradi procesnih napak, se ne strinja. Še vedno je namreč prepričan, da je žrtev maščevanja preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je zanj odrejal prisluhe. "Tako kot vsi politiki niso, tudi vsi sodniki niso pošteni," pravi in spomni, da se Žirovnik iz postopkov proti njemu kljub dolgoletnemu sporu ni izločil. 

Sodnikovo nenaklonjenost povezuje s svojim članstvom v parlamentarni Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. "Veste, zakaj? Ker on je hodil na komisije. Zraven direktorja. Njim sem jaz, pa Moge, pa Jerovšek dokazal, da so delali po robu, nezakonito. Da so imeli agenta, ki so mu v čevelj vgradili sledilno napravo in da so bili vpleteni v tatvino orožja v postojnski kasarni oziroma v Pivki," pove. Omeni tudi magnetogram, ki je v hramu demokracije skrivnostno izginil, na dan, ko so vložili zakon o parlamentarni preiskavi, pa da so mu "poleg policista v Tomšičevem drevoredu prerezali vse štiri gume na osebnem avtomobilu. In ravno tisti dan niso delale kamere." 

Sledilcem na Facebooku je dvojna merila ponazoril s primerom mariborske branjevke, ki ni izdala računa, ko je nekaj prodala za evro in pol. In nadaljeval, da ko eden od sinov ljubljanskega župana za 60 tisoč evrov ogoljufa državo, je obsojen samo na 2000 evrov. S tem je želel povedati, da so tisti, ki so blizu družini Janković, obravnavani privilegirano, potrdi na vprašanje Uroša Slaka. Mene so za 40 let star traktor, ki je vreden 5000 evrov, preganjali, kako sem si ga lahko privoščil s poslansko plačo. Osemkrat sem bil na sodišču, pove. "V Ljubljani pa najbolj zloglasni družini odpišejo enkrat 16 milijonov, pa še drugič. Noben ne prestopi praga sodišča. Se pravi, nekdo jim je poklonil 16 milijonov. Ni odgovornosti."  

Kangler o Policiji in metanju puške v koruzo 

Nekdanji poslanec, nekdanji župan in nekdanji državni svetnik je kariero začel kot kriminalist. Bil je eden od treh najboljših, trdi. Danes je kot sekretar na ministrstvu za notranje zadeve spet blizu Policiji. "Se vam zdi, da ste z nedavno spremembo zakona o delovanju Policije, ko so načelnikom policijskih uprav prenehali mandati, dopustili vdor v Policijo, le da tokrat s strani SDS, z vaše strani. Glede na to, kakšne slabe izkušnje imate s Policijo, z delovanjem represivnih aparatov, bi človek pričakoval, da se boste zavzeli za večjo avtonomnost," ga izzove Slak. "Saj Policija je avtonomna," odgovori in takoj nadaljuje: "Ampak žalostno je to, da to ni krivda niti SDS, ne gospoda Hojsa ali Kanglerja kot državnega sekretarja, to so nekateri sindikati zahtevali že pred desetimi leti in gospa Bobnarjeva in tudi bivši minister z dopisi, to je vse bilo dokazano. Mi smo samo temu sledili in je tudi prav, da pride do reelekcije, da ni en komandir na enem delovnem mestu 10 ali pa 15 let."

"Če me že vprašate, ne gre za vpliv," nadaljuje. Pa čeprav po tem zakonu končno soglasje pri kriterijih za izbiro novih komandirjev poda minister za notranje zadeve, torej politika. "Gre za kriterije, odločitev pa sprejema generalni direktor. Gre za profesionalno odločitev, za strokovnost," še naprej vztraja Kangler. "Direktor, ki ga je imenovala ta vlada, bo imenoval nove šefe policijskih postaj. Direktor, ki je po volji te vlade. Se pravi, vi boste resetirali Policijo po vaši politični volji," se ne vda Slak. Kangler pa: "Vi imate takšen občutek. Niste pa imeli takšnega občutka, ko je bila prejšnja vlada, ko je gospa Bobnarjeva in gospod Poklukar želel to narediti. To je bil njihov predlog."  "Ampak tega niso naredili." "Ja, ker so vrgli puško v koruzo in so šli raje domov. Ker se niso ubadali s problemi Policije, tako kot se ubadamo mi. Da kupujemo opremo, da skrbimo za policiste, da bodo policisti varni, skrbimo za njihove plače," ima Kangler pripravljen odgovor. 

Kangler – politični populist po potrebi

Kangler, ki priznava, da je po potrebi politični populist ("Včasih moraš biti, če želiš preživeti. Včasih ne moreš drugače spraviti informacije do ljudi drugače kot na ta način."), na naslednjih volitvah upa na nov preboj v državni zbor. Stavi na politični projekt Povežimo Slovenijo, kjer se v enotno listo združujejo SLS, njegova Nova ljudska stranka, SMC, GAS (Gospodarsko aktivna stranka) in Zeleni Slovenije. "V 30 letih se je zgodilo to, česar človek ne bi nikoli pričakoval. Na eni strani imamo koalicijo KUL, ki izključuje vse, ki je skrajno leva, radikalna. Na drugi imamo koalicijo. In ta koalicija KUL reče, da kdor koli od vas je sodeloval z vlado Janeza Janše, nima perspektive z nami. In če Socialni demokrati mislijo, ker so na nek način ugrabljeni s strani Levice, da je to prihodnost Slovenije, se po moji oceni motijo," je pojasnil, kje vidijo možnosti za uspeh. "Mi smo prepričani, da združujemo in povezujemo različno misleče v smislu interesa, da zagotovimo pravno pravično in pošteno Slovenijo v prihodnosti," je dodal in nadaljeval, da gredo volit za Slovenijo, ki bo pravična in poštena do najmanjšega človeka, ki bo zagotovila enakomernejši regionalni razvoj. "Ni pošteno, da moram dve ali tri leta prej umreti, ker živim na Štajerskem, kot nekdo, ki živi v centru ali pa v osrednji Sloveniji. To so statistični podatki."

A če se vrnemo k tukaj in zdaj: kakšen predsednik vlade se mu zdi Janez Janša? Dober, pravi. "Glede na okoliščine, v katerih se je znašla ta vlada, in glede na izkušnje, ki jih imajo SMC, Zdravko Počivalšek in njegovi ministri, da je v tej vladi večji dialog, kot je bil v prejšnji, da v tej vladi se dela po projektih, po programih, potem je vsaka beseda na tem mestu od mene odveč. Lahko pa povem, da v tem trenutku je on edini evropsko profiliran predsednik, ki lahko dvigne telefon in 40 predsednikov vlad po Evropi ali po svetu pokliče ali kontaktira."

Kam se bodo torej nagnili, če bodo v parlamentu jeziček na tehtnici med KUL in SDS? "Dovolj dolgo moraš živeti na svetu. Vse doživiš in vse preživiš. In jaz sem prepričan, da boste tudi vi to doživeli," se sprva nekoliko izmika odgovoru. Nato zatrdi, da nikogar ne izključujejo, a v isti sapi doda: "Jaz osebno sebe in mojega dela strankarskih ljudi ne vidim v koaliciji z Levico. Levica je skrajna levica, je škodljiva za slovensko gospodarstvo, je škodljiva za slovenski narod, ne zagotavlja razvoja, ne zagotavlja enakomernega razvoja podeželja. Bi želela kmeta v žlici vode utopiti ali pa podjetnika ali bogatega človeka, ki je bogastvo prinesel iz tujine v Slovenijo, saj so želeli nacionalizirati Pipistrela, pa Boscarola, pa ne vem, koga še vse, to govorijo javno v parlamentu." 

Povežimo Slovenijo sicer omenjajo kot enega od igralcev, ki bi po volitvah pomenil oblikovanje in nadaljevanje Janševe vlade, skupaj s SDS in NSi. "Ne izključujem te možnosti, ampak mi delamo na tem, da bi imeli dobrega kandidata za predsednika vlade," odgovori Kangler, nato pa potrdi govorice, da bi to lahko bil prvi mož novomeške Krke Jože Colarič. "Po informacijah, ki jih imam, in kar se mene tiče, mojega osebnega pogleda, je velika realnost, je dobrodošel, če se bo odločil, z veseljem to podprem."