Glede na osnovni zunanjepolitični cilj Slovenije, da čimprej postane članica EU in Evropske denarne unije, pred tolarjem ni več dolga življenjska doba. Čez približno pet let bi ga lahko nadomestila skupna evropska valuta - evro.
Glede na osnovni zunanjepolitični cilj Slovenije, da čimprej postane članica EU in Evropske denarne unije (EMU), pred tolarjem ni več dolga življenjska doba. "Upam, da bo tolar svoje življenje zaključil kot trdna in uspešna valuta, ter da bo prehod na evro naravna pot v novo valuto, ki bo prinesla številne prednosti," je na današnji slovesnosti dejal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Od uvedbe tolarja naprej je v Sloveniji po guvernerjevih besedah proces tekel mirno in kakovostno, sicer ne bi bili med tistimi državami, ki sedaj vstopajo v evropske integracije. Kdaj bi Slovenija lahko vstopila v EMU in s tem prevzela skupno evropsko valuto evro, guverner ni mogel oceniti. Kot je dejal, EU za to še ni dala trdnega okvira. "Realno pa je pričakovati, da bi Slovenija evro lahko prevzela med letoma 2007 in 2010," je povedal Gaspari.
Do takrat pa mora Slovenija znižati inflacijo, je opomnil guverner in dodal, da mora to storiti tako, da pri tem ne bo ovirala ostalih pomembnih kategorij. Gaspari je znova opozoril tudi na to, da morajo "za uresničevanje teh ciljev vse ekonomske politike delovati usklajeno".
Visoka stopnja zaupanja v domači denarni sistem
"Slovenija se je ob začetku samostojne poti odločala, ali se gospodarsko razvijati ob uvozu kapitala oziroma z najemanjem finančnih kreditov v tujini ali pa na podlagi domačega varčevanja. Svet banke Slovenije se je takrat odločil za strategijo denarne politike, ki temelji na domačem varčevanju," je dejal viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec. Opazno zaupanje v tolar kažejo tudi podatki o deležu tolarskih vlog v strukturi vseh vlog. Ta se je s 60 odstotkov v letu 1992 v nadaljnjih letih povzpel na 75 odstotkov. Nato je po dokončni zamenjavi devizne gotovine z evri ta delež kot posledica pologov deviz na račune pri bankah padel na 70 odstotkov, je navedel Bohnec.
Zaupanje v domači denarni sistem se z vidika centralne banke kaže v naraščanju denarnega agregata M3. Ta je v letu 1992 znašal 286 milijard tolarjev, trenutno pa znaša 3220 milijard tolarjev. Kot je poudaril viceguverner Banke Slovenije, je pomembno predvsem to, da je obseg M3 naraščal enakomerno.
