Slovenija

Energetski zakon v radikalni Nemčiji prijaznejši od slovenskega

Ljubljana, 14. 01. 2024 12.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Miha Kranjc
Komentarji
206

Inženirji, gradbinci, energetiki, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo z ogrevalno tehniko, opozarjajo, da je treba ponovno premisliti o sprejemanju zakona, kot so si ga zamislili, in v parlamentarno proceduro poslali na vladi. Zakaj sta biomasa in plin kar naenkrat na tako slabem glasu, se sprašujejo, pa tudi zakaj se pred tem niso raje lotili energetske obnove stavb, ki je pogoj za boljši izkoristek energije. V z zeleno energijo "obsedeni" Nemčiji so to očitno razumeli in zakon pripravili bolj pragmatično, spremembe pa uvajajo bolj postopno.

Država z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. Cilj zakona je zmanjšati negativne posledice za podnebje in uvozno odvisnost od tujih energentov ter omogočiti prebivalcem Slovenije, da bi v prihodnosti plačevali manj. 

Hkrati na ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE) opozarjajo, da gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. "Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v nekem sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina." Zato je, pravijo, nerazumljivo, da se v okoliščinah, ko moramo regulirati trg z državno intervencijo, poziva k večanju in ne k zmanjšanju rabe zemeljskega plina. 

Plin bo čedalje dražji, a prispeva manj kot dva odstotka emisij TGP.
Plin bo čedalje dražji, a prispeva manj kot dva odstotka emisij TGP. FOTO: Arhiv ponudnika

"Tak zakon ni povsem realističen," pa odgovarja Tone Staroveški iz podjetja Kovintrade, ki med drugim vgrajuje najsodobnejše plinske in biomasne kotle. "Te naprave so danes zelo čiste, izpusti zanemarljivi oziroma minimalni," dodaja. Seveda se je ob zakon spotaknil tudi opozicijski politični pol.

Napak je po mnenju stroke, ki so jo na vladi očitno preslišali, veliko. Da ima zakon številne luknje, opozarjajo domala vsi, ki se jih zakon tako ali drugače dotika. Inženirji opozarjajo na morebiten upad števila stanovanjskih novogradenj na račun določil novega energetskega zakona (EZ-2). "Prepovedi projektiranja in vgradnje plinskega kotla, prepovedi podeljevanja koncesij za gradnjo in upravljanje lahko otežijo ali celo onemogočijo izvedbo gradnje stanovanjskih stavb na področjih, kjer so že sprejeti ustrezni prostorski načrti in je po njih predvideno priključevanje na plinsko omrežje," opozarja strojni inženir Saša Rodošek.

Na tnalu tudi les, edini zanesljiv naravni vir v državi?

Četrta z lesom najbogatejša država v Evropi s prenovljeno zakonodajo preživlja krivično obdobje, menijo številni strokovnjaki, med njimi tudi direktorica Gozdarskega inštituta dr. Nike Krajnc: "Če lesa ni treba transportirati z drugih kontinentov, potem ga lahko obravnavamo kot obnovljiv vir."  Letni prirast gozda v Sloveniji je skoraj devet milijonov kubičnih metrov, posekamo ga le 75 odstotkov. V gozdu tako vsako leto ostaneta dva milijona kubikov lesa, ki počasi razpada. Seveda se tudi ob razkroju lesa sprošča ogljik, le da nekoliko počasneje, kot če ga kurimo. Glede na študijo v reviji Nature razpadajoča drevesa na globalni ravni prispevajo za 11 gigaton ogljičnih izpustov. Če to primerjamo z izpusti rabe fosilnih goriv, pridemo do tretjine. Tako imamo izbiro, ali ga izkoristiti za ogrevanje in ogljik izpustiti skozi dimnike ali ga pustiti razpadati v gozdovih.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"Predlog novega energetskega zakona nikakor ne vsebuje prepovedi, o katerih govorijo nekatere politične stranke in interesna združenja, pač pa so ga izrabile za svojo promocijo, s katero zavajajo javnost," mirijo na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, toda šesti odstavek 22. člena predloga zakona pravi, da v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. Za direktorico Gozdarskega inštituta je to jasna prepoved vgradnje vključno z zamenjavo dotrajanih naprav, torej tudi prepoved posodobitve ali prehoda na boljšo tehnologijo izrabe biomase. "Razumeti moramo, da Slovenija nima drugih virov od lesne biomase in na to bi se morali zanesti. Prej kot prepovedati bi morali omejiti stare peči, zamenjati kotle ter ljudi naučiti, kaj so kakovostna goriva in kako pravilno zakuriti. Omejevanje je napačna strategija."

Danes se z drvmi vsaj delno ogrevajo skoraj vse hiše, opozarja gradbinec in podpredsednik Obrtne zbornice Zoran Simčič. "Na periferiji, podeželju se največ gradi in menim, da bodo ljudje težko sprejeli, da ne morejo več vgrajevati kotlov na biomaso. Bolj smiselno bi bilo najprej poskrbeti za energetsko sanacijo."

"Pred določanjem ogrevalnih sistemov bi morali poskrbeti za energetsko sanacijo."
"Pred določanjem ogrevalnih sistemov bi morali poskrbeti za energetsko sanacijo." FOTO: Shutterstock

"Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, na primer za kuhanje, kamin," zatrjujejo na ministrstvu.

Plin je relativno čista izbira, a bo vse dražji, elektro omrežje pa (pre)obremenjeno

Ogrevanje na plin bo v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja ter se tako izogniti energetski revščini, opozarjajo na MOPE. Predsednik Gradbene sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Gregor Ficko se čudi "strokovni napaki" odločevalcev. "Edini problem plina je, da ga ne moremo uvoziti iz Rusije." 

Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za zemeljski plin, je na MOPE poslal številne pripombe. "Eden izmed ključnih razlogov, ki jih ministrstvo navaja za omejevanje uporabe plina, je zmanjšanje emisij CO2. Pri tem ne navaja, da ima enota transportirane energije po plinovodnem omrežju med daljinskimi sistemi najnižji ogljični odtis."

Kaj bo po prepovedi z obstoječim plinskim omrežjem?
Kaj bo po prepovedi z obstoječim plinskim omrežjem? FOTO: AP

Danes plinovodno omrežje, ki ga je Slovenija začela graditi v 80. letih prejšnjega stoletja, zajema 5065 kilometrov in oskrbuje 86 slovenskih občin, operaterji pa imajo skupno več kot 121.000 gospodinjskih odjemalcev, torej dobro četrtino vseh gospodinjstev v državi. Postopno bodo tako sprejemali nove prostorske načrte neodvisno od morebitne razpoložljivosti distribucijskih razvodov zemeljskega plina. Kar pa še zdaleč ni tako preprosto, kot se sliši. "Treba bo predvideti ustrezno velike razpoložljive priključne moči na elektro distribucijsko omrežje, ki pa je, kot opozarjajo upravitelji elektro omrežij, že sedaj marsikje na robu zmogljivosti," opozarja Rodošek.

V hladnih zimskih dnevih brez sončnega obsevanja je treba poleg nazivne toplotne moči toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode zagotoviti tudi potrebno moč polnilnih mest za električne avtomobile na parkirnih mestih, ki pripadajo stavbi, nadaljuje. "Takšne priključne moči so lahko tudi do nekajkrat večje od običajnih priključnih moči stavbe," pravi, kar pomeni dodatne transformatorske postaje, vlaganja v bolj robustno omrežje in podobno. 

Elektro omrežje v naslednjih osmih letih potrebuje skoraj štiri milijarde evrov.
Elektro omrežje v naslednjih osmih letih potrebuje skoraj štiri milijarde evrov. FOTO: Shutterstock

Za zagotovitev vseh energetskih potreb (toplotne črpalke, elektrifikacija vozil) v prihodnosti pričakuje veliko povečanje potreb po električni energiji. "Ker je postavitev hidroelektrarn in vetrnih elektrarn, tudi velikih sončnih elektrarn, zaradi nasprotovanja okoljevarstvenih organizacij čedalje zahtevnejša, jedrske elektrarne pa, kot kaže, še dolgo ne bo, ni jasno, od kod bomo pridobili vso potrebno električno energijo. Očitno bo edina možnost uvoz električne energije, kar pa še zdaleč ne pomeni bolj zelene rešitve, saj tudi uvožena električna energija ne bo proizvedena le iz zelenih virov, pač pa v velikem delu iz tistih, ki imajo velik vpliv na globalno segrevanje," razmišlja strojni inženir.

Ko so radikalni Nemci bolj prijazni kot Slovenci

Na inženirski zbornici so ministrstvu želeli prikazati primer prehoda iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kot je predviden v Nemčiji. Zakon o energetski oskrbi stavb 2023 (Gebäudeenergiegesetz – GEG) velja za začetnika skupne energetske politike EU. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"GEG predvideva še vedno dovolj ambiciozne cilje glede prehoda oskrbe stavb z energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, vendar mnogo bolj pragmatično, saj dopušča hibridne sisteme z omejeno rabo zemeljskega plina bolj postopno (do leta 2045) in tehnično opredeljeno (problematika obstoječih stavb s plinskim etažnim ogrevanjem) kot slovenska različica zakona. Poleg tega so finančne spodbude za ustrezne sanacije sistemov oskrbe stavb z energijo bolje usmerjene in predvsem višje kot v Sloveniji," pravi Rodošek.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (206)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Zmaga Ukrajini.
15. 01. 2024 12.47
+0
Direktorica Gozdarskega inštituta pravi, da smo četrta, z lesom najbogatejša država v Evropi. Torej naj po njenem ves prirast veselo skurimo, pa četudi se zadušimo? Problem izbire energentov je ravno v tem, ker "vsak berač svojo malho hvali". Poiskati pa je treba način, ki bo sprejemljiv tako za plan razogljičenja, kot tudi, da bo čist za lokalno prebivalstvo, hkrati pa tudi cenovno sprejemljiv za prebivalce. Zdaj smo menda že ugotovili, da fosilna goriva tem kriterijem ne ustrezajo, približno enako problematičen pa je tudi les. Kar je v tem hipu res nujno potrebno, je temeljita prenova električnega omrežja, zato naj kar začnejo hiteti. Nato bomo pa kopirali kar bodo Nemci naredili. Sami pač ne znamo.
PačEn
15. 01. 2024 12.33
-1
Potem obstoječi plinovod odpade?
Groucho Marx
15. 01. 2024 12.10
+2
Kuštravec in njegova klika nas hočejo naredit 100% odvisne od njihove elektrike, ki bi nam jo potem prodajali po 1 evro/kWh.
Jožajoža
20. 01. 2024 11.26
tako pravi tupašiććć na nORItv.janšisti,bilo bi dobro, da se vključite v program za dokončanje osemletke.vam janša ne pusti,ker se boji, da boste spregledali.
zdravkob
15. 01. 2024 12.06
+1
Čisto obnoreli so tile zeleni. Vztrajajo na CO2 emisijah, čeprav nihče ne zna izračunati učinka, kaj bo to prineslo? Lep podatek je, da za 1/3 vseh emisij fosilnih goriv zgnije v gozdovih samo do sebe. In oni bi razogljičili planet. Oni bi samo davke in denar za projekte. To je edini pričakovan "učinek" teh zelenih politik. Vse drugo je brez vsake utemeljitve.
jozefStefan
15. 01. 2024 10.20
+0
STOP termo elektriki, sončnim celicam, vetrnim elektrarnam.. SMETI zelenega raja!
Bambina1968
15. 01. 2024 08.43
-2
rešujejo na napačnem koncu, včasih so vsi kurili na premog in drva, pa ni bilo onesnaževanja, zdaj ko je pa veliko potrošnikov na elektriki in plinu, je navaden človek kriv za vse. Naj prvo zmanjšajo letalske prevoze in ogromne firme uredijo filtrirne naprave, pa bo takoj bolje. Kar spomnite se korone, ko so stala letala na tleh in se je gospodarstvo umirilo, tako je bilo dva metra snega in normalna zima
Zmaga Ukrajini.
15. 01. 2024 11.14
+2
"...včasih so vsi kurili na premog in drva, pa ni bilo onesnaževanja,...". A res ne? Ali pa se o tem takrat pač ni govorilo, saj še ni bilo toliko osveščenih, po drugi strani pa je bilo hiš precej manj kot jih je danes. Očitno je, da ne gre samo za "zeleni prehod" v smislu zmanjšanja izpustov CO2 zaradi jasnih posledic na podnebne spremembe, pač pa tudi o zraku, ki ga dihaš, ter tudi o ceni energenta, s katerim se ogrevaš.
zmerni pesimist
15. 01. 2024 08.24
+7
Golobova elektrika je zakon sem mislil toplotno kupit pa bom kar pro olju in drvah ostal
andraa
15. 01. 2024 08.21
+9
logično v nemčiji nimajo samooklicanega elektro barona
Groucho Marx
14. 01. 2024 21.53
+7
Sršenka in golob, za slovenski narod sta pokop.
zmerni pesimist
14. 01. 2024 20.15
+9
Olje in plin sta zakon
mijavci
14. 01. 2024 19.57
+15
Solarizacija po Golobovo, elektrarna pride cca 20 tisoč vložka, kar pomeni da ob sedanjem računu za elektriko 100€ mesečno praktično 20 let ne pokriješ če bi imel račun nulo, pa ni, tako da to solarizacijo si vtaknite nekam v tazadnjo. Itak pa se ne sekiram ker rok te vlade je maximalno še 6mes.
rok1900
15. 01. 2024 15.28
Točno tako samo d3bili tega ne vidijo. Sončne celice se nikoli niso splačale.
Sixten Malmerfelt
14. 01. 2024 19.51
+14
že to s temi novimi plačilnimi obdobji za elektriko in omrežnino, zavajajo 100 na uro holobisti, da boste plačevali pravično ceno!
Sixten Malmerfelt
14. 01. 2024 19.50
+15
referendum, ni drugega!
muceli
14. 01. 2024 19.20
+13
Zakonodajo hočejo prilagodit interesom HSE, velikim igralcem "zelene elektrike" in prekupčevalcem izpustnih kuponov. Nam vsem pa naložit na hrbet večje fiksne stroške (višje omrežnine, dražje sisteme ogrevanja ...).
misterbin
14. 01. 2024 19.15
+17
Država in ljudje nismo Golobova last ,kot si on in njegovi podrepniki predstavljajo .
jutri_pa_res
14. 01. 2024 18.51
+21
Če res sprejmejo bebast zakon o prepovedi vgradnje kotlov na trda goriva in plin, mislim da bo opozicija imela z referendumom lahko delo...
Groucho Marx
14. 01. 2024 19.08
+17
mentos12
14. 01. 2024 18.45
+21
Drva so najbolj dostopen,najcenejši in najbolj zanesljiv vir ogrevanja.Pri toliko gozda kot ga imamo v Sloveniji,za večino ljudi ne bi smelo bit problem ogrevanje.Da pa bi nekdo prepovedal se ogrevati na drva,se do zdaj ni zgodilo in se tudi nikoli ne bo.
peglezn
14. 01. 2024 18.40
+15
ja sam Nemci nimajo na čelu energetskega genija, kot je naš tovariš Robi, pa takih svetovalk, kot je Tina.
Thor78
14. 01. 2024 18.35
+14
Radbi videl korenjaka, ki bo meni prepovedal imeti peč na drva v hiši. 2013 ko je bil žledolom, je kolega v okolici Kamnika bil 3 tedne brez elektrike, v hiši so imeli totalno ledenico, potem pa pride do zmrzali in dodatne škode.
MuškaKokoš
14. 01. 2024 18.32
+7
uradno si registriraš ogrevanje na elektriko in kupiš kalorifer,potem pa namontiraš peč na drva ,ki je pa za rezervo in kaj vam morejo,nič apsolutno nič