Eni ne bi Janše, drugi ne Erjavca: Janševa vlada le še manjšinska

Na eni strani je vlada premierja Janeza Janše, ki bi zagotovo tudi skozi pandemijo krmarila mnogo bolj mirno, če njen šef ne bi imel dostopa do družbenih omrežij in bi zahtevno obdobje bolj izkoriščal za reševanje aktualnih izzivov kot za ideološke boje in podžiganje desetletja dolgih sporov. 

Vlada ima zato zdaj precejšnjo težavo. Zapušča jo koalicijska partnerica, stranka DeSUS, kjer pa so najbrž upali, da bo vrnitev pred meseci odstopljenega in odpisanega Karla Erjavca minila z več pozitivnega javnega pompa in z manj notranjimi zapleti, ki jih spremljajo celo primerjave z žabami - in to kar znotraj lastne stranke. 

Poleg tega se stopnjuje pritisk na stranko SMC, ki je v relativno kratkem času svojega obstoja šla skozi takšno transformacijo, da je danes večini originalnih volivcev neprepoznavna - in to ne v pozitivnem smislu ali na njihovo veselje. 

Vlada ima le še 41 "trdnih glasov"

Vseeno je prvak še ene koalicijske partnerice NSi, Matej Tonin, še v četrtek zagotovil, da ima vlada "trdnih 47 glasov". Pa jih ima res? 

SDS jih ima 26, NSi sedem, SMC ob predpostavki, da se poslanska skupina ne bo že kmalu razletela na koščke, ko bo nekdo klonil pod pritiski, da na oblast pomaga koaliciji KUL ali bo osebno ocenil, da Janševa vlada ni odraz vrednot, ki jih zagovarja - osem. Torej skupaj 41. V obliki preproste matematike torej večine ni več, se pa (lahko) takšna vlada na oblasti drži z glasovi nepredvidljive SNS, ki ima tri poslance in z glasovi dveh predstavnikov manjšine. Prav tako morda lahko računa na kakšnega prebežnika iz stranke DeSUS, kjer ima Erjavec zagotovo več dela, kot bi si sam želel, s tem, da lastne poslance prepriča, da je pravi za prihodnjega premierja. 

KUL na poti do 46

Na drugi strani imamo torej koalicijo KUL. LMŠ je na volitvah zbrala dovolj glasov za 14 poslancev, DeSUS pet, prav toliko jih je dobila SAB, SD 12, Levica osem. Tehtnica se torej, ko gre za "težo" poslancev, vse bolj nagiba v prid koalicije KUL - ki pa sicer (še) nima 46 glasov. 

Ima pa kar nekaj prednosti in kar nekaj težav. Prednost, ker si številni želijo spremembe, tudi v luči blamaž, ki jih je za Slovenijo v zadnjem času predsednik vlade povzročil na mednarodnem parketu, pa tudi zaradi motečih kadrovskih potez in več nerazumljivih, za državo nekoristnih odločitev. 

Po drugi strani se sooča z očitki, kako legitimna bi bila vlada, kjer novi premier - pa naj bo to Erjavec ali Jože P. Damjan - sploh ni bil izvoljen na volitvah. V teoriji to ni težava, nekoliko drugače je v praksi, kjer tudi na to koalicijo letijo očitki o apetitih po stolčkih. A temu se ne da izogniti po nobenem scenariju sestavljanja katere koli vlade. 

Večje vprašanje so potencialne notranje razpoke. Koalicija KUL je šefa vlade "zunaj sebe" sprva iskala predvsem zato, da bi pomirila potencialne notranje napetosti. Močnih oseb v tej koaliciji seveda ne manjka, zato je vprašanje, kako bi zdaj krmarile pod kapitanom Erjavcem. 

"Odkrito priznam, da v drugačnih razmerah najbrž v LMŠ takšne podpore Karlu Erjavcu ne bi dali in bi razmišljali drugače," priznava celo nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec, sicer tudi prvak LMŠ. 

"Vendar, ne živimo v normalnih razmerah in treba je narediti vse, kar je v naši moči. Če danes razpišemo predčasne volitve, to v našem političnem sistemu in zakonodaji pomeni, da bomo obstoječo vlado gledali še pol leta, kar pa ni dobro za državo. Zato je nujna prehodna vlada, ki bo državo pripeljala do konca mandata. Ljudje na ulici so mrkih pogledov, prestrašeni, negotovi. Matere, ki komaj preživijo dan, ko delajo za službo, hkrati pomagajo otrokom pri šolanju na daljavo, otroci, ki so zaprti doma med štirimi stenami, samozaposleni, trgovci, obrtniki, ki z danes na jutri izvedo, kako bo z njihovo dejavnostjo, ljudje, ki so kaznovani za najmanjšo napako pri izvajanju ukrepov, starejši v domovih, ki so bili pozabljeni, šole zaprte, cerkve odprte, ljudje nagneteni v avtomobilih, ker javni promet ni delal, odpiranje trgovskih centrov pred prazniki, da bo ja po praznikih vse okuženo … Še bi lahko našteval," nadaljuje premier, ki je krmilo države zapustil kmalu po izbruhu koronavirusne krize.

Šarec je Janši znova poočital tudi povsem neposrečeno čestitko Donaldu Trumpu in prijateljevanje z Madžarsko. Obregnil se je tudi ob Bojano Beović, ki je bila medtem izvoljena na čelo Zdravniške zbornice in dejstvo, da je vlada ukrepe sprejemala tudi mimo priporočil strokovne svetovalne skupine. 

"V LMŠ imamo radi Slovenijo in njene ljudi, razumemo dano situacijo, zato bomo storili vse, da vsi skupaj pomagamo prepričati 46 poslancev za nezaupnico in odhod Janeza Janše. Zato še enkrat povem, da bi v nekih drugih časih mirno sedeli in čakali na volitve. A zdaj ni tak čas! Zdaj je čas, da vsi politiki, ki želimo državi dobro, stopimo skupaj in sestavimo prehodno vlado, ki na državljanke in državljane ne bo gledala kot na grožnjo. Na novo pa se bodo karte mešale čez leto in pol na volitvah. Takrat bodo pa ljudje povedali, kdo bo kje sedel. Ne bodo pozabili, kdo je kako glasoval ob nezaupnici in kdo je žakelj držal do konca. Ne gre za Karla Erjavca ali Janeza Janšo, gre za mnogo več, gre za Slovenijo," še zagotavlja Šarec. 

Zvijanje rok in hrbtenic?

Kar pa seveda ne pomeni, da druga stran in del politične sredine, ki že nekaj časa ignorira volitve in politiko, ob tem ne pomisli, da znova gleda scenarij "samo, da ni Janše" - brez jasnega načrta, kaj se bo dogajalo potem, ko ga ne bo več na čelu vlade. 

Koalicija KUL bi imela nedvomno veliko manj pri prepričevanju 46 poslancev in javnosti, če bi enako količino energije namenjala sestavljanju jasnih načrtov za Slovenijo "po Janezu Janši", meni predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. "Filozofija opozicije je jasna - dobro in prav je tisto, kar škoduje Janši. Kaj škoduje državi, jih ne zanima. Lahko bi jih zanimalo vsaj, kaj škoduje njim. Prepričan sem, da slepi in grobi, politično patološki antijanšizem, slabi tudi same njegove nosilce in perspektive, medtem ko Janšo prej krepi. Ta igra kaže, kako zares gre. Zvijanje rok in hrbtenic ne bo virtualno, kot bo marsikaj drugega v božičnem času. Nikakor pa si ne bi želel, da bi bila prihodnost Slovenije odvisna od nekaj vabljivo ponujenih stolčkov ali celo prirastka na kakšnem TRR. Mogoče bo ta tako očitna igra moči pomagala ljudem bolj razumeti, kaj pomeni nedokončana demokratična tranzicija," meni in dodaja, da s tem ne stopa v bran Janši.

Če bo Erjavcu uspelo sestaviti vlado, ga torej prav mirni časi zagotovo ne čakajo. Opozicija - tokrat z Janšo na čelu - zagotovo ne bo mirovala, veliko dela bo imel tudi s partnerji. 

Pri čemer pa imajo državljani predvsem eno pričakovanje - želijo vlado katere koli barve, ki se ne bo ukvarjala s Twitterjem, zagotavljanjem poslov za prijatelje, zastraševanjem nasprotnikov in kritičnih glasov, kadrovanjem - ampak z okrevanjem po koronakrizi. In predvsem to je tisto, kar ji bo v očeh ljudi dalo tudi vso potrebno legitimnost.