Slovenija zapušča vrh EU zadovoljna, je v zgodnjih jutranjih urah v Bruslju izjavil slovenski premier Janez Janša, potem ko je voditeljem Evropske unije uspelo doseči dogovor o novi finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013. Dejansko je država zadovoljna dvakrat: z izkupičkom, pa tudi samim dejstvom, da je do dogovora prišlo, kajti v nasprotnem primeru ji je grozila velika izguba sredstev.
"Neto izkupiček Slovenije za celotno obdobje bo najmanj dve milijardi evrov," je po sprejemu večletnega proračuna EU povedal premier. Tak izplen je po njegovih besedah enak, kot bi ga bila država deležna tudi na vrhu junija, če bi EU uspelo doseči dogovor na podlagi luksemburškega kompromisnega predloga, ki je bil s 871 milijardami evrov sicer nekaj višji od potrjenih 862,36 milijarde evrov skupne porabe.
V deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) izražen neto izkupiček države bo znašal 0,87 odstotka po metodi Evropske komisije, medtem ko naj bi po britanski metodi izračunavanja bil višji, in sicer 1,02 odstotka. Ti deleži so dejansko enaki kot v luksemburškem predlogu, a za kanec nižji od prvih britanskih ponudb, kjer bi bil neto izplen države 0,88 oziroma 0,9 odstotka BND.
Štirikrat več sredstev na kohezijskem področju
Natančnih izračunov neto izkupička pa po premierovih besedah v tem trenutku ni možno dati. Najbolj jasni so izračuni za kohezijska sredstva, na katera lahko v prihodnjih sedmih letih iz proračuna EU računa Slovenija. "Na kohezijskem področju bomo dobili skoraj štirikrat več sredstev kot doslej, in sicer 120 milijard tolarjev letno, kar lahko bistveno pospeši razvoj Slovenije," je poudaril Janša.
"Vsekakor je mandat, ki smo ga imeli za pogajanja, dosežen: neto pozicija države bo še enkrat boljša, kot je v sedanji finančni perspektivi," je poudaril premier. In opozoril, da ni pomemben le neto izplen, to je pozitivna razlika med sredstvi, ki jih bo država v proračun vplačala, in sredstvi, ki jih bo iz njega dobila, temveč tudi drugi elementi dogovora, kot so olajšani pogoji za črpanje kohezijskih sredstev.
Več sredstev za uresničevanje lizbonske strategije
Sicer pa je bil Janša zadovoljen tudi s celotnim dogovorom o prihodnjih finančnih okvirih povezave. "Rezultat je boljši, kot smo ga pričakovali po prvih predlogih predsedstva. Struktura proračuna je boljša in več sredstev se namenja za uresničevanje lizbonske strategije," je med drugim dejal premier.
A kot omenjeno, je zadovoljstvo dvojno. Sloveniji je namreč v primeru, da dogovora ne bi prišlo, grozila kar dvojna izguba sredstev. Enako kot vse novinke bi jo namreč doletel izpad proračunskih sredstev zaradi zamude pri sprejemanju perspektive ali celo morebitne resne proračunske krize v EU, zelo velika pa je bila tudi verjetnost, da bi država izpadla iz kroga upravičenk za največji delež sredstev iz strukturnih skladov.
V prihodnjem letu bo namreč Slovenija zaradi visoke stopnje razvitosti skoraj zagotovo presegla prag 75 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU, ki je - sicer na triletnem povprečju - temeljni kriterij upravičenosti do največjega dela kohezijskih sredstev. Tako bi samo zaradi osveženih statističnih podatkov lahko izgubila velik kos pogače, ki ji je skorajda avtomatično pripadla še do konca letošnjega leta.
Slovenijo namreč EU na ravni NUTS II, ki je podlaga za črpanje denarja iz strukturnih skladov, obravnava kot eno samo regijo. Zaradi preteče izgube denarja se je država s povezavo začela pogajati o delitvi na dve regiji, a pogovori še niso končani. Časovne stiske za to delitev zdaj ni več, čeprav jo je smiselno zaključiti - s tem si Slovenija izboljšuje položaj za prihodnost.
Tudi Potočnik pozdravil dogovor
V Evropski komisiji bi si želeli, da bi dogovor bolj sledil njenemu predlogu, da bi bil ambicioznejši in da bi v večji meri odražal potrebe in izzive EU, je opozoril evropski komisar Janez Potočnik. Kar se tiče raziskav in razvoja, sredstva resda niso podvojena, kot je predlagala komisija, a doseženi dogovor kljub temu pomeni "korenit korak naprej od obstoječe ravni skupnih investicij za te namene", je povedal.
Sredstva so se povečala tudi v primerjavi z zadnjim luksemburškim predlogom za večletni proračun, o kateri pa EU dogovora na vrhu junija ni uspelo doseči. Za koliko, Potočnik ni povedal, saj bodo natančnejši izračuni in analize narejeni šele v naslednjih dneh. "Znanosti in raziskavam EU v zadnjem letu posveča vse več politične pozornost, postaja uveljavljena vrednota, ki nudi odgovor na ključne skupne izzive prihodnosti," je utemeljil.
Opozicija različno o dogovoru
Dogovor voditeljev Evropske unije o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje 2007-2013 je za Slovenijo ugoden, sta dejala predsednik SD Borut Pahor in poslanec SNS Bogdan Barovič. Predsednik LDS Jelko Kacin pa je ocenil, da je slovenska vlada dala soglasje veliko prej, kot je bilo to potrebno, dobila pa je manj, kot bi lahko.
"Slovenska vlada je dala soglasje veliko prej, kot je bilo to potrebno, dobila je manj, kot bi lahko, pokazala je, da razmer v EU ne pozna dovolj in da ji še kako primanjkuje političnega instinkta in znanja," je ocenil Kacin, sicer tudi evropski poslanec (LDS/ALDE). "Zato upam, da so se udeleženci iz svojih napačnih presoj in ravnanj tudi kaj poučnega naučili za presoje in ravnanja v prihodnosti," je dodal.
Doseženi kompromis je po njegovem očiten odraz spoznanja zbranih šefov držav in vlad, da bi v primeru neuspeha manifestirali svojo popolno nemoč, poglobili krizo zaupanja v institucije in samo EU ter le še okrepili vlogo in pomen, pa tudi moč Evropskega parlamenta, meni Kacin.
"Tega niso skrivali, tega so se bali o tem so tudi javno govorili, še vedno pa bo potrebno v naslednji fazi pridobiti podporo Evropskega parlamenta, saj gre za primer soodločanja," je poudaril in dodal, da Evropski parlament s strukturo sredstev "ni in ne bo zadovoljen". Proračun ni razvojno naravnan in ne zasleduje uresničevanja ciljev lizbonske strategije, v skladu s katerimi naj bi EU postala najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetu, je še opozoril Kacin.
