Eno- ali dvotirni upravni sistem?

Sklep o preložitvi obravnave teh treh zakonov, o katerih so se kresala mnenja poslank in poslancev, del opozicije pa je razpravo obstruiral, je državni zbor izglasoval brez glasu proti. Za jih je bilo 55 od 56 navzočih.

Ker so poslanke in poslanci razpravo o dopolnilih k tem trem zakonom v okviru današnje druge obravnave že opravili, bo na eni naslednjih sej tako državni zbor čakalo le še glasovanje o dopolnilih ter nato še končna tretja obravnava omenjenega zakonskega svežnja.

Ob dopolnilu poslanske skupine Zares se je dopoldne sprožila razprava o enotirnosti ali dvotirnosti upravnega sistema po ustanovitvi pokrajin. Sedaj je predviden postopni prenos nalog z upravnih enot na pokrajine; del, ki je vezan na razvojne naloge, se prenese takoj ob ustanovitvi pokrajin, del pa najpozneje do 31. decembra 2011.

Kot je v obrazložitvi dopolnila zapisala PS Zares, ki je sejo sicer obstruirala, obžalujejo, da je minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar zaradi nasprotovanja ministra za javno upravo Gregorja Viranta pristal na nerazumen kompromis. Poslanci Zares namreč menijo, da je projekt pokrajin "ekonomsko pogojno smiseln" le v primeru, če se bo uveljavilo načelo "enotirnosti" in pokrajino določilo kot pristojno za opravljanje nalog upravnega okraja splošne pristojnosti. V Zares se namreč zavzemajo, da bi že ob ustanovitvi pokrajin in začetku njihovega delovanja takoj prenesli vse pristojnosti in upravne naloge brez odlašanja, tudi pristojnosti pri koordinaciji vseh inšpekcijskih služb.

Njihovo dopolnilo sta podprla Bojan Kontič in Breda Pečan (SD). Kontič je opozoril, da bi hkratni obstoj pokrajinske uprave in upravnih okrajev pomenil podražitev sistema in dodatne stroške. Zdi se mu smiselno, da bi že sedaj v pokrajinski zakonodaji zapisali, da gre za enotirni sistem in da se naloge, ki se lahko prenesejo, prenesejo takoj. Vendar pa se morajo storitve za uporabnike opravljati tam, kjer se danes. Prav tako se ne sme zmanjšati njihova dostopnost za uporabnike.

Stroški pokrajin

Če bi državljanom jasno predstavili stroške uvedbe pokrajin in jim jasno razložili, da jih bodo krili davkoplačevalci, potem navdušenja za pokrajine zanesljivo ne bi bilo, je opozoril poslanec koalicijske NSi Janez Drobnič, ki pokrajin ne podpira. V nasprotju s Kontičem pa je prepričan, da sploh ne gre za vprašanje enotirnosti ali dvotirnosti, saj se bo prej ali slej pokazalo, da je dvotirnost edina izvedljiva. Drobnič je pojasnil, da dva neodvisna subjekta ne moreta imeti iste uprave, saj je tu "konflikt upravljanja." Pri vseh teh dilemah in težavah, ki se pojavljajo, pa se po njegovih besedah sedaj kaže, da je bila sprememba ustave, ki je vzpostavila podlage za hkratno ustanovitev pokrajin na celotnem območju države, "temeljna napaka".

Po besedah Zvonka Černača (SDS) zakonski predlog ne govori o tem, da bo mogoče arbitrarno presojati, ali se bo na pokrajine prenesel tudi drugi del nalog. Jasno namreč govori, da se bodo preostale naloge na pokrajine prenesle najpozneje do 31. decembra 2011, lahko pa se tudi prej. Kot sam razume, je tudi ocena stroke, da vsega ni mogoče uresničiti s 1. januarjem 2009 in je potrebno neko prehodno obdobje. Bojazni, da bo z nastankom pokrajin prišlo do povečane birokratizacije, so po njegovem prepričanju neutemeljene.

Njegov poslanski kolega Franc Pukšič pa je dejal, da osebno nima nikakršnih pomislekov, da ni možno prenesti vseh nalog, ki jih opravljajo upravne enote direktno in takoj na pokrajine. Zanj bi bila sprejemljiva tudi podpora dopolnilu, če bi to prepričalo opozicijo, da bi sodelovala v nadaljevanju sprejemanja pokrajinske zakonodaje.

Minister Žagar je še enkrat spomnil državni zbor na sprejeto zavezo, da se še v tem mandatu izpelje projekt ustanovitve pokrajin. Sicer pa je prepričan, da je rešitev, kot je predlagana, glede postopne uveljavitve enotirnosti ustrezna.

Tomaž Štebe (SDS) je menil, da je dopolnilo Zares dobrodošlo, čeprav sedanji predlog zakona omenjeni prenos upravnih nalog že omogoča. "Če boste imeli vlado naslednje leto, boste to lahko tudi takoj storili''. Vendar pa bi odprava prehodnega obdobja po njegovem sprožila proteste, tudi sindikatov, je še pripomnil.

Odprla se je tudi polemika o smiselnosti obstrukcije dela opozicije, saj bi morali poslanci, ki so predlagali amandmaje, pri razpravi sodelovati in jih argumentirati. Jožef Jerovšek (SDS) jim je očital, da želijo narediti "pogrebno mašo za pokrajine, čim bolj kompliciran sistem in nekonsistentno zakonodajo, da bi imeli nato možnost za napadanje''. Miro Petek (SDS) pa je menil, da predsedujoči Sašo Peče (SNS) ne bi smel voditi seje, glede na to, da njegova poslanska skupina obstruira sejo. Peče je sejo vodil le do 12. ure, nato pa ga je nadomestil Vasja Klavora (DeSUS).