Korupcija v Sloveniji je problem, zato je potrebno hitro ukrepanje, je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice opozoril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Pravosodni minister Aleš Zalar pa je dejal, da težava ni toliko v slovenski zakonodaji kot v njenem izvajanju.
Tokratni poslovni zajtrk AmChama, na katerem sta bila gosta Zalar in Klemenčič, je bil posvečen vprašanju, kako lahko pravosodje in protikorupcijska komisija prispevata k večji poštenosti in tudi večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Po Klemenčičevih besedah je sicer težko reči, v kolikšni meri je Slovenija zares korumpirana, vsekakor pa je korupcija v širšem smislu po njegovi oceni problem. Kot enega od vzrokov zanjo je omenil šibke institucije oziroma apatijo, ki jo je zaznati v institucijah, ki skrbijo za izvajanje zakonodaje.
Težavo predsednik protikorupcijske komisije vidi tudi v pogosto nejasnem lastništvu podjetij, ki se potegujejo na javnih razpisih, ter v dejstvu, da je v skladu s slovensko zakonodajo zelo težko zaseči premoženje, pridobljeno na nezakonit način.
V Sloveniji je mogoče razmeroma enostavno odrediti pripor ali v preiskavi uporabiti prisilne metode, zamrzniti premoženja pa ne, je opozoril.
Dejavnejša vloga tožilcev
Pravosodni minister Zalar je v zvezi s tem napovedal sprejetje zakona, ki bo razširil možnosti za zaseg premoženja. Kot je dejal, sicer o tem pričakuje živahno razpravo, vendar je prepričan, da bo zadeva sprejeta v mandatu te vlade.
Minister je poleg tega napovedal spremembe zakona o kazenskem postopku, ki naj bi zagotovile dejavnejšo vlogo tožilcev. Ti imajo namreč po Zalarjevi oceni premalo diskrecijske moči, preveč čakajo na podatke od policije in premalo delajo na terenu.
Zalar je sicer prepričan, da ni velike potrebe po spreminjanju slovenske zakonodaje – ta je, kot je spomnil, usklajena z evropsko – temveč je ključno njeno izvajanje.
Posvaril je tudi pred nevarnostjo, ki jo predstavlja nerealno pričakovanje javnosti glede ukrepanja pravosodnih organov. Javnost zahteva obsodbo še pred začetkom sojenja, je dejal, ob tem pa poudaril tudi nujnost razlikovanja med kriminalnimi dejanji in dejanji, ki, čeprav niso ustrezna, to niso.
Pravosodni sistem deluje reaktivno in ne more rešiti vseh problemov, je še opozoril Zalar, zato je poslovneže pozval, naj tudi sami, ko sklepajo pogodbe, delujejo proaktivno in tudi na ta način izboljšajo konkurenčnost svojih podjetij.
Klemenčič je glede delovanja slovenskega pravosodnega sistema še poudaril, da je ta primerljiv z drugimi v Evropi, ko gre za obravnavo navadnih zločinov, mnogo manj pa je uspešen pri preganjanju kriminala belih ovratnikov.
Predsednik protikorupcijske komisije je tudi napovedal, da se bo komisija v prihodnosti več ukvarjala s problemi v Sloveniji, pri čemer si bo prizadevala pridobiti tudi izkušnje iz tujine, in manj kot doslej s svetovanjem drugim državam.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.