Avtor prispevka: Dejan Ljubenovič
Gre za to, da imajo nekatere varčevalne pogodbe klavzulo, po kateri lahko banka enostransko, brez odobritve varčevalca, spremeni obrestno mero. Banka Slovenije, trdi viceguverner Samo Nučič, na to opozarja že nekaj časa. "Opozorili smo banke, da v primeru, če bodo še naprej uporabljale te klavzule, nekatere namreč to še vedno uporabljajo, bodisi v posebnih bodisi v rednih ponudbah, da lahko pride do spora, do ugovarjanja ničnosti pogodbe in s tem trpi ugled bank. Zaradi tega smo bankam priporočili, naj se takšni praksi izogibajo," je povedal Nučič.
Na združenju slovenskih bank stališča do guvernerjevega opomina še niso oblikovali, saj se morajo posvetovati z bankami, ki so včlanjene v združenje. Namestnik guvernerja, Samo Nučič, pravi, da je to bankam le opozorilo ter da centralna banka ne more ukrepati. Banke kot profesionalni finančni posredniki imajo vrsto drugih inštrumentov, s katerimi se da riziko splošnega gibanja obrestnih mer bodisi navzgor ali navzdol zavarovati in ni nobene potrebe, da ta riziko prevaljujejo na svoje manj podučene ali manj finančno vešče stranke, dodaja Nučič.
Problem enostranskega spreminjanja obrestnih mer vidijo tudi pravniki. Borut Stražišar iz Ekonomske fakultete v Ljubljani ocenjuje, da je klavzula, v kateri bi si banka pridržala pravico do enostranskega spreminjanja temeljnih pogojev, klavzula, ki ni samo v nasprotju z pravom, ampak logiko oblikacijskega razmerja sploh.
Enostransko spremembo obrestne mere lahko varčevalec na sodišču tudi spodbija. Po mnenju pravnikov in viceguvernerja Banke Slovenije, bi lahko varčevalec pri dokazovanju ničnosti klavzule na sodišču tudi uspel.
