Na plebiscitu se je velika večina volivcev izrekla za samostojnost. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu in tako 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. V Državnem zboru so ga v petek počastili s slavnostno sejo, temu pa je sledila osrednja državna slovesnost v Cankarjevem domu.
Republiška skupščina je sprejela zakon, ki je določal, da bo plebiscit 23. decembra 1990 in da mora biti njegova odločitev v primeru pozitivnega izida uresničena v šestih mesecih. Na plebiscitarno vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, tj. 88,5 odstotka vseh volivcev.
Po zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je morala republiška skupščina v šestih mesecih od dneva razglasitve plebiscitarne odločitve sprejeti ustavne in druge akte in ukrepe, potrebne za osamosvojitev. Tako je 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost.
Praznik preimenovali septembra letos
Dan, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, se je sicer do letošnjega leta imenoval dan samostojnosti. Konec septembra pa je Državni zbor sprejel spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim se je praznik preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan naj bi namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. Ob pripravi sprememb so se pojavljale tudi težnje, da bi ta dan obeleževali 23. decembra, torej na dan, ko je bil izveden plebiscit.
