Erjavčevih 10 tez za 'novo slovensko reformacijo'

"Prepričani smo, da država potrebuje spremembe, potrebuje nov začetek," je Karl Erjavec dejal v spremstvu članov svoje stranke na trgu pred parlamentom. Ob tem so na panoju razkrili deset tez, s katerimi po zgledu Martina Luthra, ki je pred 500 leti zahteval prenovo Cerkve, zahtevajo prenovo države.

Prva teza pravi, da upokojenci ne smejo biti žrtev reform, saj vsaka reforma slabša položaj upokojencev, je opozoril Erjavec. Reforme bi morale po njegovem mnenju omogočiti, da bo imel vsak upokojenec človeka dostojno življenje. Med tezami je tudi zahteva, da mora korupcija dobiti ime, priimek in posledice, da morajo torej koruptivni nositi odgovornost in posledice.

Zahtevajo tudi, da mora biti delo vrednota brez birokratskih ovir, mladi pa morajo biti rešitev, in ne problem. "Zakaj ne bi bil prvi nakup stanovanja brez DDV," sprašuje Erjavec in poudarja, da mora država s subvencijami in olajšavami poskrbeti za mlade, tudi v času študija.

Razdeljeno Slovenijo je treba po Erjavčevih navedbah ponovno povezati, da bo konkurenčna, saj da razklana država nima perspektive. Zdravstvo pa mora biti pravica, ne loterija, je poudaril. Kot je pojasnil, podpirajo javno zdravstvo, definirati pa je treba tudi zdravstveno košarico.

Med tezami so izpostavili tudi varno državo za vse državljane, pri čemer je Erjavec spomnil na oktobrski tragični dogodek v Novem mestu in Šutarjev zakon označil za dimno zaveso. Zavzemajo se za infrastrukturo 21. stoletja, ki je po Erjavčevih besedah ponekod zelo zastarela. Ob tem je sicer pohvalil aktualno infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, ki da je na tem področju "v svojem mandatu veliko postorila".

Slovenija po Erjavčevem prepričanju nujno potrebuje izhod iz slepe ulice. "Vidimo, da zadnja leta ti novi obrazi ne prinašajo rešitev, da je Slovenija v nekem gordijskem vozlu," je dejal.

Kot zadnjo tezo pa so izpostavili, da mora politika državljanom vrniti zaupanje, ne pa ga samo jemati. Erjavec priznava, da bo to verjetno najtežja in nikdar končana naloga. Poudarja pa, da če ni zaupanja v institucije in v politiko, to pomeni erozijo pravne države in demokracije.

Spomnil je, da je Luther leta 1517 predstavil 95 tez, a meni, da jih za Slovenijo kot majhno državo zadostuje deset. Pojasnil je tudi, da teze le simbolično pribijajo na vrata parlamenta, pred katerimi je med dogodkom stalo nekaj policistov, saj da so dostojanstvena stranka, in ne vandali.

Stranka Mi, socialisti, na čelu katere je poslanec Miha Kordiš, je v DZ vložila predlog novele zakona o minimalni plači, po katerem se ta ne bi usklajevala le z inflacijo, temveč tudi z rastjo BDP, izvedena bi bila tudi izredna uskladitev. Minister za delo Luka Mesec naj bi medtem v četrtek predstavil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v stranki, obstoječi sistem usklajevanja minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin ne sledi dejanskim socialnim in gospodarskim razmeram.

"Minimalna plača je bila še pred dvema letoma praktično izenačena s pragom tveganja revščine, danes pa za njim zaostaja že za približno 50 evrov. Posledice so vidne v vsakdanjem življenju: vse več ljudi živi pod pragom tveganja revščine, narašča število prejemnikov humanitarne pomoči, povečuje pa se tudi dolgotrajno tveganje revščine. Eden glavnih razlogov za to je, da minimalna plača ne sledi več realnim stroškom preživetja," so zapisali.

Medtem ko se je minimalna plača med januarjem 2022 in decembrom 2025 zvišala za 18,9 odstotka, so se osnovni življenjski stroški zvišali še bolj, in sicer cene hrane za več kot 28 odstotkov, kruh za 31 odstotkov, meso za 21 odstotkov, stroški, povezani s stanovanji, pa za 26 odstotkov, so nanizali.

Obstoječi zakon o minimalni plači sicer omogoča višjo uskladitev minimalne plače, a ta možnost v praksi ni bila izkoriščena, so poudarili.

Od leta 2018 je bila tako minimalna plača ob vsakem usklajevanju zvišana le v minimalnem obsegu: januarja 2023 za 12,0 odstotka namesto možnih 19,6 odstotka, januarja 2024 za 4,2 odstotka namesto 7,5 odstotka in januarja 2025 za 1,9 odstotka namesto 3,5 odstotka, so utemeljili.

Če bi bila minimalna plača v zadnjih letih usklajevana v najvišjem dovoljenem obsegu, bi leta 2025 znašala 1430,02 evra bruto, kar je 152,30 evra več na mesec oziroma 1827,60 evra več na leto, so izračunali.

"Delavke in delavci so bili tako po zaslugi samooklicane najbolj leve vlade v zgodovini Slovenije prikrajšani za več kot še eno dodatno minimalno plačo," so prepričani.

Po njihovem predlogu bi se minimalna plača za prihodnje leto namesto za okoli 37 evrov zvišala za okoli 90 evrov, so zatrdili.

Predlagajo namreč, da bi se po novem usklajevala ne le z inflacijo, temveč tudi z gospodarsko rastjo v preteklem letu. Prav tako se zavzemajo za izredno uskladitev v višini 3,3 odstotka, ki predstavlja razliko med letnima in medletnima inflacijama v letih 2023 in 2024 ter delno nadomešča zaostanek za rastjo cen v tem obdobju.

V zakon želijo vnesti še načelo, da nobena osnovna plača ne sme biti nižja od minimalne. "Z neposrednim zakonskim zapisom želimo zagotoviti, da bo minimalna plača dejansko zakonska spodnja meja plačnega sistema za vse zaposlene, ne glede na delodajalca. To načelo naj bi že veljalo v javnem sektorju, vendar se v praksi ne uresničuje, ker se plačni razredi ne usklajujejo z rastjo minimalne plače," so opozorili.

"Minimalna plača postavlja zakonsko spodnjo mejo plačnega sistema, s tem pa pomembno vpliva na celotno plačno strukturo. Njena rast ali zaostajanje se zato ne odraža le pri prejemnikih minimalne plače, temveč tudi pri plačah v spodnjem delu plačne lestvice," so sklenili.

Medtem pa tudi ministrstvo za delo letos predvideva višji dvig minimalne plače od zgolj uskladitve z inflacijo. Kot je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ potrdil minister za delo Luka Mesec, je namreč v pripravi nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Raziskavo bo predvidoma predstavil v četrtek.

Glede na veljavno formulo je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Po zakonu o socialno varstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila določena leta 2022, pri 669,83 evra, pred tem pa leta 2017, pri 613,41 evra.

Stranka Vesna je zagnala spletno peticijo za podporo zahtevam za zmanjšanje onesnaženosti zraka v državi. Z zbiranjem podpisov želijo izboljšati ozaveščenost glede problematike onesnaženega zraka, ki je po njihovem mnenju eden najresnejših javnozdravstvenih izzivov v Sloveniji, in odločevalce pozivajo k ukrepanju.

Onesnažen zrak v Sloveniji povzroči 1300 prezgodnjih smrti letno, slovenska mesta so med najbolj onesnaženimi v Evropi. Zdravstveni stroški, povezani z onesnaženostjo zraka, so enormni, za Ljubljano denimo 434 milijonov evrov letno, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni sekretar stranke Gregor Fras.

"Najbolj ranljive skupine so otroci, starejši, kronični bolniki in nosečnice, ki so dejansko najšibkejši," je razlog za akcijo navedel Fras.

Nekatere ukrepe je možno izvesti zelo hitro, je dejala sopredsednica stranke Urša Zgojznik. Med temi so zamenjava kurjenja mokrih drv in smeti s toplotnimi črpalkami na sončne elektrarne. "Naslednji mandat vlade mora biti solarizacija Slovenije - vsako gospodinjstvo mora imeti možnost, da se ogreva s toplotno črpalko in sončno energijo," je prepričana.

Zahtevajo takojšnjo ustavitev postopka izdaje koncesije za sežigalnico v Ljubljani. "V ospredje je treba postaviti javno zdravje, ne samo javno zdravstvo. Problematika onesnaženega zraka ni le težava enega gospodinjstva, ene vasi ali občine," je dejala.

Okrepiti je treba okoljsko inšpekcijo, saj se "ne smemo več pretvarjati, da kurjenje vseh mogočih odpadkov v domačih pečeh ni problem". "Plačamo ga s stotinami smrti," je opozorila in pozvala k resnim in celovitim aktivnostim za zmanjšanje količin odpadkov. "Pri tem pa nam sežigalnica ne bo v ničemer pomagala," je prepričana.

Del rešitve je po njenem mnenju uvedba kavcijskega sistema za zbiranje plastenk in pločevink, zakonska rešitev za katero je že v DZ, a še ni sprejeta. "Po vseh raziskavah se lahko tako zmanjša količina plastičnih odpadkov tako v naravi kot sicer, zmanjša pa se očitno lahko tudi sežig v domačih pečeh," je povedala.

Zahtevajo ukrepanje tudi na področju prometa. Menijo, da 150.000 dnevnih migrantov pride v Ljubljani z avtomobili, ker ni urejenega javnega prevoza, in pozivajo k uvedbi pogostih povezav z vlakom v prestolnico z vseh štirih smeri. Poleg tega bi morali ukrepati tudi na lokalni ravni, med drugim z ureditvijo cenovno dostopnih parkirišč ob mestnih vpadnicah in dostopa do središča z javnim prevozom ter z reorganizacijo prevozov za popoldanske opravke po mestu.

Menijo, da bi morali biti podatki o onesnaženosti zraka na voljo v vsaki slovenski občini. S tem bi se izboljšala ozaveščenost, kakšno je stanje predvsem v zimskih mesecih, in bi dobili tudi podatke za dolgoročne aktivnosti za izboljšanje zraka.

Sopredsednik stranke Uroš Macerl je bil kritičen do politike, ki se je odločila za gradnjo šestega bloka v Šoštanju, ko je že vsa Evropa govorila, da bo ukinila fosilna goriva, in tudi sedaj se ne sofinancira več gradnje sežigalnic, ker da so neučinkovite, uničujejo vire in zastrupljajo ljudi, slovenska politika pa v njih vidi rešitve.

Poudaril je, da se bodo proti sežigalnici v Ljubljani borili tudi z referendumom. "Naredili bomo vse, da tega dimnika ne bo. Uvedli bomo razširjen državni monitoring kakovosti zraka, ki bo skupaj s civilnim monitoringom, ki bo validiran, ljudi opominjal na stanje zraka," je napovedal.

V primeru zmage na volitvah prihodnje leto napoveduje tudi uvedbo letne "podnebne" vozovnice, ki bi veljala za vse vrste javnega prevoza in bi bila cenovna alternativa avtomobilu, državno shemo, s katero bi lahko do sončnih elektrarn prišli tudi socialno šibkejši. "Ti se ogrevajo z zastarelimi pečmi, dostikrat zmanjka denarja za položnice in velikokrat v zastarelih pečeh gorijo tudi odpadki," je dejal in poudaril, je treba tem ljudem pomagati.