Erjavec je v prvem krogu dobil 113 od 182 glasov delegatov in tako premagal predsednika južnoprimorskega pokrajinskega odbora DeSUS Mirka Miklavčiča (36 glasov) in profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Antona Beblerja (33 glasov).
LDS-ovec na čelu DeSUSA?
Zanimivo je, da naj bi bil Erjavec še vedno član LDS-a. Tako vsaj trdijo liberalni demokrati. "Vsaj do danes do 10. ure je še bil član LDS-a. Nič hudega," je bil hudomušen predsednik LDS Tone Rop. "Lahko bi rekli, da smo preko DeSUS-a tudi mi člani koalicije," se je še pošalil.
Erjavec sicer priznava, da je plačeval članarino za LDS, podpisal pa je tudi pristopno izjavo za članstvo v stranki, vendar v stranki ni aktivno deloval. Izstopne izjave sicer ni poslal, po njegovem mnenju pa je dejstvo, da je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral za DeSUS dovolj, da ni več član stranke.
Na današnjo zmago v tekmi za predsedniško mesto je odločilno vplival program, je ob koncu volilnega kongresa ocenil Karl Erjavec. Po njegovih besedah je očitno, da si delegati želijo sprememb in tega, da se stranka odpre novim volivcem.
"Moj program temelji na tem, da je treba stranko odpreti ne samo za upokojence, ampak za vse, ki živijo od svojega dela, od pokojnin, rente," je poudaril Erjavec. Ozke stanovske stranke namreč po njegovem nimajo prihodnosti, kar se je na zadnjih volitvah videlo pri stranki mladih, še prej pa pri stranki zelenih.
Zato je novi predsednik DeSUS prepričan, da mora DeSUS postati klasična politična stranka, ki se ukvarja z vsemi problemi, ki tarejo slovensko družbo. Dejstvo, da delegati na kongresu niso podprli spremembe imena stranke, po njegovem ne pomeni veliko. Mnogo bolj pomembno je uresničevanje programa, "v katerem je mnogo področij, kjer vrata še niso bila odprta".
Pomembno je tudi izpolnjevanje pred volitvami danih obljub, s katerim je Erjavec za zdaj zadovoljen, prav tako pa je zadovoljen z delom v vladajoči koaliciji. Med drugim se je novi prvi mož najmanjše vladne stranke zavzel še za boljše sodelovanje med vodstvom stranke in poslansko skupino, s katero sicer kot minister že sedaj dobro sodeluje.
Miklavčič: Borba je bila poštena
Borba za predsedniško mesto je bila poštena, je ocenil Mirko Miklavčič, ki je Erjavcu zaželel vse najboljše, saj ga "čaka trdo delo". Predsedniku južnoprimorskega pokrajinskega odbora DeSUS je kljub vsemu ostalo "nekaj priokusa, ker ni bil Erjavec kot pravnik malo bolj dosleden pri nekaterih pravno-formalnih zadevah, denimo pri vstopu in izstopu" iz LDS. Z volilnim rezultatom je sicer dokaj zadovoljen, meni pa, da je imel glasovalni stroj svojo moč.
Bebler: Očitno nisem bil dovolj prepričljiv
Dr. Anton Bebler meni, da je DeSUS s kongresom dokazal, da je demokratična stranka. "Imel je tri kandidate in poštene volitve, na katerih se nikoli ne ve, kdo bo zmagal, sam pa očitno nisem bil dovolj prepričljiv." Nekateri signali so kazali na več glasov, je povedal Bebler in izrazil upanje, da bo Erjavčeva zmaga prispevala tudi k boljšemu rezultatu stranke na naslednjih volitvah.
Šesti kongres stranke
Šesti kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije, na katerem so delegati volili novo vodstvo ter sprejeli nekatere spremembe programa in statuta, se je začel s kulturnim programom.
Prva vsebinska točka dnevnega reda je bilo poročilo o delu organov stranke. Dosedanji predsednik Anton Rous je delegatom sporočil, da odstopa od ponovne kandidature za predsednika stranke v korist obrambnega ministra Karla Erjavca. Tako so v predsedniški tekmi ostali trije, zgoraj omenjeni kandidati.
Erjavec je sicer še pred Rousovim odstopom veljal za favorita volitev, saj je večina predsednikov pokrajinskih odborov DeSUS napovedala podporo obrambnemu ministru. Rous je pred kongresom napovedoval, da bi lahko odstopil od kandidature, a je z odločitvijo čakal do danes.
Kandidati za podpredsednika
Za mesto podpredsednika stranke se potegujejo dosedanji podpredsednici Marija Gjerkeš Dugonik in Dragica Nenadič ter predsednik strankine komisije za ekonomska in socialna vprašanja Valter Drozg, predsednik celjskega pokrajinskega odbora Peter Habjan, prvi predsednik DeSUS Ivan Sisinger, Ivan Nerad in Alojz Žist iz ljubljanskega pokrajinskega odbora, Anton Stražišar iz gorenjskega pokrajinskega odbora in Danilo Štekar iz severno primorskega pokrajinskega odbora. Najmanj eden od treh podpredsednikov bo moral biti nasprotnega spola od ostalih dveh, če bodo delegati sprejeli takšno spremembo statuta.
Brglez ne bo kandidiral
Delegati bodo volili tudi deset članov izvršnega odbora (IO) in 40 članov sveta stranke, ki sta sestavljena po teritorialnem načelu, nekaj članov pa v obeh organih sedi po funkciji. Za člane IO kandidira po en predstavnik vsakega pokrajinskega odbora, zaprte liste pa so predvidena tudi na volitvah članov sveta. Izjema so volitve članov sveta iz vrst gorenjskega pokrajinskega odbora, kjer se bo za tri mesta potegovalo pet kandidatov. Delegati bodo na volitvah odločali še o članih nadzornega odbora.
Kot v večini drugih strank tudi v DeSUS na kongresu ne volijo generalnega sekretarja. Statut namreč določa, da ga na predlog predsednika stranke imenuje svet DeSUS po kongresu. Dosedanji sekretar Pavel Brglez je sicer že napovedal, da ne namerava znova kandidirati.
DeSUS ostaja stranka upokojencev
Delegati so z veliko večino odločili, da stranka ne bo spreminjala imena. V mestoma polemični razpravi je prevladalo stališče, da je dosedanje ime ustrezno in da ne gre tvegati razkola v stranki, ki bi ga povzročila razprava o različnih predlogih za spremembo imena.
Predlogi za spremembo imena stranke so sicer predvidevali, da bi obdržali sedanjo kratico in dodali besedi delavska in (ali) socialna.
Članstvo je odslej ekskluzivno
Že 15-letna zgodovina
Stranka je na kongresu obeležila tudi 15. obletnico stranke, ki je bila ustanovljena 8. februarja 1990 kot Zveza društev upokojencev Maribor. Aprila leta 1990 je nastopila na volitvah v družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije, a ni presegla praga za vstop v parlament. 26. junija 1990 se je preimenovala v Demokratično stranko Zvezo upokojencev Maribor, 30. maja 1991 pa v Demokratično stranko upokojencev Slovenije.
