Erjavec: Do odločitve o meji je treba paziti na incidente ob meji

Zunanji minister Karl Erjavec je po srečanju s hrvaško kolegico Vesno Pusić v Zagrebu sporočil, da sta sprožila pobudo za srečanje slovenske in hrvaške vlade, na katerem bi obravnavali vsa odprta vprašanja. Pusićeva je po novinarski konferenci izrazila upanje, da bi se srečanje zgodilo pred začetkom poletja.

Erjavec, ki se je mudil na uradnem obisku na Hrvaškem, je v zvezi s pobudo za srečanje vlad dejal, da je treba izkoristiti pozitivno vzdušje med državama. "S Pusićevo sva se menila, da bi bilo dobro, da bi se pred tem srečanjem med obema vladama srečala tudi ministra za notranje zadeve. Veste, da se dogaja nekaj živahnega v Piranskem zalivu?" je po zaključku današnjega obiska še izjavil Erjavec, ki se je pred odhodom v Ljubljano srečal s predstavniki Slovenskega doma v Zagrebu. Kot je dodal, naj bi se pred skupno vlado sejo sešla tudi pravosodna ter finančna ministra zaradi vprašanj varčevalcev Ljubljanske banke.

Pusićeva je pojasnila, da se je pobuda oblikovala zaradi različnih stališč Slovenije in Hrvaške glede skladiščenja jedrskih odpadkov nuklearke Krško in dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Erjavec je v zvezi s slednjim ponovil, da je treba vprašanje varčevalcev reševati v okviru nasledstva.

Ministra sta se dotaknila tudi mešane komisije za odprta vprašanja, ki naj po besedah Erjavca ne bi bila več "gasilska komisija", temveč bi začela odpirati vprašanja razvoja in sodelovanja v energetiki, prometu in črpanju sredstev iz evropskih skladov.

Pusićeva je poleg pobude za srečanje vlad in nove vloge mešane komisije kot pomembni točki današnjih pogovorov izpostavila tudi proces do odločitve arbitražnega sodišča in ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v državnem zboru. Erjavec je v zvezi s slednjim dejal, da je njegovo osebno stališče, da se to čim prej uredi in da slovenska vlada čim prej začne postopek.

"Ko gre za arbitražno sodišče, je dejstvo, da imata obe strani podobne poglede. Pričakovalo se je, da bodo pri izbiri arbitrov razlike večje, ampak ugotovili smo, da približno enako razmišljamo. Ocenjujem, da so dani pogoji za to, da bi lahko čim prej uresničili arbitražni sporazum," je ocenil Erjavec.

Dodal je, da je kot zunanji minister osebno zainteresiran, da bi čim prej prišlo do ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe ter da vlada čim prej začne postopek ratifikacije. "Računam, da bi lahko o tem razmišljali po srečanju obeh vlad," je še dejal slovenski minister.

Do odločitve o meji je treba paziti na incidente

Ministra sta danes še poudarila, da se je treba izogibati incidentom na morju. "Treba je biti potrpežljiv, zlasti do odločitve arbitražnega sodišča. Potem mislim, da ne bo več teh težav," je dejal Erjavec. Zatrdil je, da "na slovenski strani počnejo vse, da ne bi prišlo do neljubih situacij".

"Slovenski notranji minister ne bo provociral posebnih incidentov, mi se želimo temu izogniti in tudi naša politika gre v tej smeri. Prosil bi za potrpežljivost," je še dejal Erjavec. Pusićeva je v zvezi s tem potrdila, da so že začeli proces za izogibanje incidentom ter da je v stiku s hrvaškimi ribiči, ki so se v zadnjem času večkrat pritoževali nad ravnanjem slovenske policije ob meji na morju.

Novinarje je zanimalo, kakšno izredno situacijo, ki bi bistveno poslabšala vzdušje med državama, je imel v mislih Erjavec, ko je povedal, da bi se v Sloveniji lahko zapletel proces ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo.

"Težko rečem, kaj je tisto, kar lahko poslabša vzdušje, sicer pa bi ga čutili vsi, od prebivalstva do medijev. Je veliko možnosti za poslabšanje vzdušja. Zato je pomembno, da se izognemo incidentom in da poskušamo tudi preko komisij za odprta vprašanja in pogajalcev o sukcesiji priti do čim več rešitev za odprta vprašanja," je odgovoril Erjavec.

"Dajmo obdržati to pozitivno vzdušje, dajmo rešiti čim več odprtih vprašanj in prepričan sem, da v tem vzdušju ni nobene ovire, da ne bi bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško na najvišji ravni," je poudaril Erjavec. Kot je izpostavil, tudi izbira Hrvaške za njegov prvi ministrski dvostranski obisk v tujini govori o tem, da so odnosi s Hrvaško visoko med slovenskimi prioritetami.

Erjavca je pred srečanjem s Pusićevo sprejel hrvaški premier Zoran Milanović, ki je prav tako izpostavil željo, da bi se odnosi med Hrvaško in Slovenijo okrepili. "V tem kontekstu sta Milanović in Erjavec obravnavala tudi predlog srečanja dveh vlad zaradi krepitve koordinacije ministrstev in lažjega sprejemanja odločitev, ki so pomembne za obe strani," so sporočili iz Milanovićevega kabineta. Sicer pa je slovenski zunanji minister obisk v Zagrebu začel s srečanjem s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem.

Erjavec bo predstavitveno turnejo nadaljeval na Dunaju

Erjavec bo v torek na delovnem obisku v avstrijski prestolnici. Vodja slovenske diplomacije sicer namerava še ta mesec obiskati vse sosednje države. Po pričakovanjih bodo teme pogovorov z avstrijskimi sogovorniki dvostranski odnosi, predvsem položaj slovenske manjšine in gospodarsko sodelovanje, ter evropske in mednarodne teme, s poudarkom na Zahodnem Balkanu, Hrvaški in regionalnem sodelovanju.

Uradna Ljubljana odnose med državama ocenjuje kot prijateljske in poglobljene, ki temeljijo na intenzivnem političnem dialogu na različnih področjih in ravneh. Državi družijo tudi podobni politični pogledi na številna vprašanja v mednarodni skupnosti. Razhajata se glede notifikacije nasledstva Slovenije po SFRJ kot državi sopodpisnici Avstrijske državne pogodbe (ADP). Slovenija vztraja, da je pravna naslednica ADP, avstrijska stran pa ni takšnega mnenja.

Odprto je tudi vprašanje obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na podlagi 7. člena ADP, avstrijske zakonodaje, odločb avstrijskega ustavnega sodišča ter iz drugih za Avstrijo zavezujočih mednarodnih obvez in instrumentov s področja človekovih pravic in narodnih manjšin.