Ministrstvo za finance bo v tem tednu, potem ko so so vodje parlamentarnih strank minuli četrtek dogovorili, da bodo obravnavo vnosa fiskalnega pravila v ustavo in zakona o državnem holdingu prestavili na jesen, oblikovalo tri delovne skupine, in sicer za fiskalno pravilo, upravljanje državnega premoženja in upravljanje slabih terjatev.
Kot so povedali na ministrstvu, bo delovna skupina za fiskalno pravilo na podlagi dogovora poslanskih skupin preučila možnost zapisa fiskalnega pravila v okviru izvedbenega zakona, ki bi ga lahko DZ na podlagi spremembe člena ustave sprejela z dvotretjinsko večino.
Skupina bo poskušala doreči rešitev, ki bi ustavno pravilo naredila bolj razumljivo in sprejemljivo, tudi na podlagi dodatnih izračunov in simulacij, pravijo na ministrstvu. V usklajevalni skupini bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank ter strokovni sodelavci ministrstva za finance, državni sekretar in minister za finance.
Ministrstvo bo poskušalo prisluhniti vsem pripombam in pobudam
Glede ustanavljanja Slovenskega državnega holdinga ministrstvo zatrjuje, da bo v največji možni meri skušalo prisluhniti vsem pripombam in pobudam, ki so bile na predlog zakona podane s strani različnih deležnikov ob obravnavi zakona v DZ in na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Ministrstvo bo do 30. julija pripravilo čistopis predloga zakona in ga z namenom ponovne javne razprave in usklajevanja objavilo na spletu.
V delovni skupini za upravljanje državnega premoženja bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank. Ministrstvo predvideva, da bo delovna skupina usklajen predlog pripravila do 25. avgusta, vlada pa predloga zakona formalno ne bo več predlagala, ampak se bo uskladil z dogovori med strankami z amandmaji matičnega delovnega telesa. Besedilo zakona bodo po uskladitvi v delovni skupini usklajevali tudi z Ekonomsko-socialnim svetom in drugimi deležniki, zakon pa bi lahko bil v DZ v septembru, pričakuje ministrstvo.
Tretja delovna skupina bo proučila različne možnosti upravljanja slabih terjatev. V skupini bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank ter strokovni sodelavci ministrstva za finance, državni sekretar in minister za finance, k sodelovanju pa bodo povabili tudi Banko Slovenije.
Ministrstvo predvideva, da bi skupina do sredine avgusta dosegla soglasje glede ustrezne načina in ureditve reševanja slabih terjatev, na podlagi katerih bi se lahko oblikoval predlog zakona, ki bi ga DZ lahko obravnaval na septembrski seji.
Kdo bo v skupinah?
Za zdaj je znano, da je SDS v skupino o fiskalnem pravilu predlagala vodjo poslanske skupine Jožeta Tanka in poslanca Branka Grimsa.
V skupino za upravljanje državnega premoženja je predlagala poslanca in nekdanjega prvega moža Slovenske odškodninske družbe Marka Pogačnika, v skupino za rešitve na področju sanacije bilanc bank pa predsednika odbora DZ za finance in monetarno politiko Andreja Širclja.
V SD so se odločili, da bo njihov predstavnik v skupinah za pripravo rešitev glede upravljanja državnega premoženja in sanacije bank nekdanji finančni minister Franci Križanič. Pri pripravi rešitev za zlato fiskalno pravilo pa bo sodelovala nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.
NSi bo v skupino za sanacijo bank imenovala nekdanjega direktorja pri Svetovni banki Borisa Pleskoviča, v skupini za upravljanje državnega premoženja bo sodeloval finančni strokovnjak Jovan Lukovac, ki je med drugim nadzornik Zavarovalnice Triglav, v skupini za fiskalno pravilo pa direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek.
Pozitivna Slovenija je v ponedeljek poudarila, da bo odločitev o tem, koga bo predlagala, sporočila potem, ko bodo od vlade prejeli gradivo glede delovanja skupine.
V Državljanski listi so zatrdili, da bodo poleg ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki bo skupine vodil, predlagali še enega člana. Izbrali ga bo izmed poslancev.
DeSUS naj bi po doslej znanih informacijah v skupino predlagal vsaj Roberta Kojca, v SLS pa so pojasnili, da bodo svoje predloge za člane skupine ministrstvu sporočili danes, a imena zaenkrat še niso znana.
Erjavec jeseni ne pričakuje politične krize
Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec septembra zaradi zapisa fiskalnega pravila v ustavo ne pričakuje politične krize v Sloveniji, saj meni, da se vse parlamentarne stranke zavedajo resnosti finančnih in gospodarskih razmer.
"Mislim, da je zadnji sestanek vseh parlamentarnih strank pokazal zrelost, kar se tiče vprašanj, povezanih s fiskalnim pravilom in sanacijo bank," je Erjavec odgovoril na vprašanje, ali meni, da je Slovenija s preložitvijo glasovanja o zapisu fiskalnega pravila v ustavo na september zgolj preložila politično krizo.
Minister ocenjuje, da je bila na tem sestanku izražena "iskrena volja in želja vseh parlamentarnih strank, da pridemo do ustreznih rešitev, ki bi omogočale, da bi Slovenija lažje izšla iz krize, in zapis fiskalnega pravila v ustavo gotovo je eden od pomembnih korakov".
Če je bila ta želja iskrena, po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi lahko septembra izbruhnila neka politična kriza, če so pa bile te želje "s figo v žepu", se boji, da se lahko septembra ta situacija ponovi.
"Ampak moje osebno mnenje je, da so vse parlamentarne stranke, zlasti predsedniki, v nekem trenutku ugotovile, da je situacija resna in da mora slovenska politika glede zlatega pravila stopiti skupaj in najti ustrezno rešitev. Tako da ne pričakujem, da bi septembra lahko prišlo do neke politične krize," je ocenil minister.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.