Virant: Sebi in državljanom nalijmo čistega vina

Vladna ekipa na čelu s premierko Alenko Bratušek se je sestala v Vili Podrožnik, kjer razpravlja o finančnem položaju in nadaljnjih ukrepih.

Informacij o tem, kakšne ukrepe bomo še občutili državljani, za zdaj ni, po neuradnih podatkih pa naj bi imeli na mizi nekaj doslej že omenjenih možnosti. Vlada v letu 2014 računa na prilive z davkom na nepremičnine in z višjo stopnjo davka na dodano vrednost. Med ukrepi, o katerih naj bi še razmišljala vladna ekipa, naj bi bili tudi posegi v socialne transferje in v pokojnine.

Po dobrih šestih urah razprave so nekateri ministri že odšli. Izjav niso dajali, saj so se tako dogovorili.

Že pred srečanjem pa so nekateri opozorili, da morajo zmanjšati primanjkljaj in biti realni s pričakovanji. Po besedah ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta je treba povedati, da je položaj zelo zapleten. Primanjkljaj morajo v prihodnjem letu znižati pod tri odstotke, zato "bodo potrebni resni ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani". Kot je dejal, je prav, da si čistega vina nalijejo na vladi, da čistega vina nalijejo državljanom in jim povedo, kaj je treba še storiti, da "bomo splavali iz teh težav, v katerih smo".

Med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani je izpostavil davek na nepremičnine. Ukrepi na strani izdatkov pa morajo biti po njegovem mnenju čim bolj enakomerno razporejeni med vse družbene skupine, tako da pri nobeni skupini niso preveč radikalni, "da bi, denimo, rezali v kakršne koli pravice za 20, 30 odstotkov", je dejal. Dodal je, da smo še vedno v položaju, ko lahko s tri- ali štiriodstotnimi rezi pridejo do rešitve. To pa po Virantovi oceni ni tako boleče, kot je bilo Grčiji ali v kateri drugi državi.

Tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da je treba primanjkljaj zmanjšati, rebalans pa mora biti tudi razvojno naravnan. Po njegovih besedah bo verjetno podobno kot letos in bo vlada izbirala med nekaj slabimi in nekaj še slabšimi ukrepi, ki bodo na razpolago.

Morebitna uvedba kriznega davka v prihodnjem letu je, kot ocenjuje, odvisna od gospodarskih gibanj. "Sreča je, da smo, kar zadeva gospodarska gibanja, v veliki meri odvisni od motorja Evrope, Nemčije," je pojasnil Židan. Po njegovem mnenju je dober znak, da se začenjajo prihodki v proračun povečevati, zato ni razloga, da bi razmišljali o še enem rebalansu letošnjega proračuna.

Na vprašanje, kaj bomo jeseni od ukrepov pokazali Bruslju, je odgovoril z optimizmom. Po njegovih besedah Bruselj opazuje slovenske številke, a "se zaveda, da večina ukrepov začne veljati s 1. julijem". Spomnil je tudi na nasvet Bruslja, naj ravno pri bančnem sistemu "hitimo počasi".

Ministrstvo za kmetijstvo je po Židanovih besedah svojo nalogo opravilo in pospešilo črpanje evropskih sredstev. Podaril je, da ministrstvo sredstva črpa korektno, pogajanja za kmetijstvo in za ribiški sklad pa da vodijo dobro.

Dotaknil se je še morebitnih rezov v proračun kmetijskega resorja. Kot je dejal, se morda komu zdi kmetijsko-okoljski proračun velik, 700 milijonov evrov je velika številka. A je Židan ob tem poudaril, da je ta številka v veliki meri podprta z evropskim denarjem.

Minister za kulturo Uroš Grilc je opozoril, da morajo biti glede na gospodarska gibanja in napovedi pri razpravi o proračunu zelo realni. Spopasti se morajo s tem, pravi, da bo proračunski delež na vseh področjih nižji. Današnji pogovor po njegovih besedah ne bo potekal le o deležih, temveč tudi o prioritetah.