Erjavec v Bruslju o varnosti: Ne gre več za akademsko vprašanje "več kruha ali več topov"

Krepitev sodelovanja EU in zveze Nato pomeni, da bo treba v prihodnje za našo varnost nameniti več sredstev, je danes v Bruslju poudaril zunanji minister Karl Erjavec. Pri potrebi po krepitvi varnosti ne gre več za akademsko vprašanje več kruha ali več topov, želimo si več varnosti, ki žal danes stane več kot v preteklosti, je opozoril.

Zavest o tem, da ne živimo več v zelo varnem svetu, se krepi, Evropejci se vse bolj zavedamo, da smo tudi mi soočeni z vse resnejšimi grožnjami, je poudaril Erjavec po koncu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju, na katerem je bila ena ključnih tem krepitev sodelovanja EU in Nata.

Kar se tiče slovenskega proračuna za varnost, nas po Erjavčevih besedah razmere silijo, da bo treba za varnost nameniti več sredstev. Ne gre za retorično ali akademsko vprašanje, ali bo Slovenija za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda, kot določajo zaveze v okviru Nata, je opozoril minister.

Razmere so se po njegovih navedbah že spremenile, Slovenija je že namenila dodatna sredstva za policijo v času migracijske krize. In dejstvo je, da bo potrebna nabava določene opreme, da bomo lahko varni pred novimi grožnjami, vse to pa prinaša potrebo po povečevanju sredstev, je izpostavil.

To po ministrovih besedah velja ne glede na to, ali si to želijo vlada in ljudje. "Ljudje si bodo to želeli tisti trenutek, ko se bodo počutili ogrožene. Vemo, kaj lahko pomeni nov migracijski val ali destabilizacija na Zahodnem Balkanu," je menil in dodal, da so za vselej minili romantični časi, ko smo govorili o globalni varnosti in kako vojn ne bo več.

Pri tem je minister spomnil na predpraznična opozorila evropskega policijskega urada Europola o možnosti terorističnih napadov v Evropi, pri čemer ne gre več za izbrane države, temveč smo lahko vsi tarča. Če smo odgovorni, se moramo prilagoditi novim razmeram, je poudaril.

Med temami dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata je Erjavec izpostavil tudi razpravo o Zahodnem Balkanu in splošno mnenje, da se razmere v regiji poslabšujejo. Še posebej je pri tem po njegovih besedah pomembno preprečiti nov migracijski val, ki bi lahko imel zelo negativne posledice za že tako krhko regijo.

Opozoril je na pomen že večkrat preloženih predčasnih parlamentarnih volitev v Makedoniji, za katere upa, da bodo izvedene ustrezno in da bo po njih mogoče doseči napredek na poti države v Nato, ki je zastal na vrhu v Bukarešti leta 2008 zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena.

Tokratno zasedanje je bilo zadnje za ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je izpostavil pomen čezatlantskih odnosov. Ime njegovega naslednika še ni znano, vsi ga nestrpno pričakujejo, saj bo glede na vodilno vlogo ZDA v zavezništvu od tega odvisna tudi nadaljnja politika zveze Nato, je povedal Erjavec.

Čeprav je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pred časom v Bruslju dejal, da mu je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump zatrdil, da je velik navdušenec nad Natom, je prihodnost negotova, saj je Trump v volilni kampanji postavljal pod vprašaj ameriški prispevek v zavezništvu.

Danes, drugi dan zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato so se zjutraj najprej sestale države, ki bodo sodelovale v okviru kanadskega bataljona v Latviji v sklopu krepitve odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu. To so poleg Kanade in Latvije še Španija, Italija, Poljska, Albanija in Slovenija.

Slovenija je na vrhu v Varšavi izrazila načelno pripravljenost za sodelovanje v kanadskem bataljonu, oktobra je na zasedanju obrambnih ministrov potrdila pripravljenost za prispevek, po tokratnem zasedanju pa je pričakovati konkretne odločitve glede udeležbe.

Kdaj točno, za zdaj ni znano. Erjavec ocenjuje, da bodo sprejete v prvi polovici prihodnjega leta. Slovenija naj bi prispevala do 50 ljudi v okviru enot za radiološko, kemično in biološko obrambo, ki naj bi bili nameščeni blizu Rige. O finančnem vidiku minister ni želel govoriti, saj da je to stvar obrambnega ministrstva.

Nosilno vlogo v bataljonu, ki naj bi štel od 1000 do 1200 pripadnikov, bo imela Kanada, ki naj bi prispevala okoli 450 vojakov. Poleg Kanade naj bi manevrske čete prispevale še Italija, Španija in Poljska. Albanija in Slovenija pa naj bi prispevali po en vod. Izvedba projekta je sicer v veliki meri odvisna tudi od razvoja notranjepolitičnih dogodkov v Španiji in Italiji.