Obrambni minister Karl Erjavec je omenil zlasti sodelovanje v operacijah Evropske unije, sodelovanje pri razvoju vojaških in civilnih zmogljivosti EU, boj proti terorizmu, krepitev odnosov med EU in zvezo Nato ter Rusijo ter izvajanje priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU leta 2007.
Najpomembnejša naloga v letošnjem letu na področju evropske varnostne politike je po besedah ministra sodelovanje v mirovni operaciji Altea v Bosni in Hercegovini. V okviru te operacije sodeluje Slovenija z 229 pripadniki Slovenske vojske, vlada pa je sprejela sklep o sodelovanju največ do deset dodatnih obveščevalno-izvidniških skupin SV operaciji Altea v BiH. To pomeni, kot je pojasnil minister, da bomo zmanjšali število pripadnikov v tej operaciji v letu 2005, hkrati pa bomo izboljšali njihovo strukturo. "Ravno obveščevalni podatki so tisto, kar potrebujejo evropske sile. Z našimi izkušnjami lahko prispevamo k pridobivanju kakovostnih informacij," je članom odbora povedal Erjavec. Omenil je še nadaljevanje oblikovanja večnacionalne bojne skupine EU skupaj z Italijo in Madžarsko, ki naj bi svojo operativno sposobnost dosegla do leta 2007. Slovenija bo prispevala motorizirano četo z nacionalnim podpornim elementom za bojevanje.
Pomembna naloga bo tudi sodelovanje Slovenije z evropsko obrambno agencijo, v kateri lahko po prepričanju Erjavca izkoristimo nekatere priložnosti, zlasti na področju obrambnih nabav opremljanja in obrambnega raziskovanja. Na tem področju minister vidi možnost za vključevanje slovenskega gospodarstva na trg evropske vojaške oboroževalne industrije. Glede boja proti terorizmu pa vlada podpira načrt, ki predvideva nadaljnji razvoj vojaških in civilnih zmogljivosti ter koordinirano in učinkovito sodelovanje čezatlantskih partnerjev v mednarodnih odnosih.
Erjavec in Kramberger o ustanovitvi vojaškega ordinariata
Minister za obrambo Karl Erjavec in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Franc Kramberger
sta na sestanku govorila o ustanovitvi vojaškega ordinariata. Duhovna
oskrba v vojski je zelo specifično dušno pastirstvo, kar zahteva tudi
specifično pastoralno enoto, kot je t.i. vojaška škofija (ordinariat),
je na novinarski konferenci pojasnil Kramberger.
Ob tem je
izrazil upanje, da bo Sveti sedež v nekem razumnem času imenoval tudi
vojaškega škofa. Ministrstvo sicer podpira ustanovitev ordinariata, saj
to pastoralno enoto poznajo tudi preostale članice zveze Nato. V
kolikor bodo izpolnjeni vsi potrebni pogoji, tako prostorski kot
logistični, ni nobene ovire, da soglasja za ustanovitev ordinariata
ministrstvo ne bi dalo, je dejal Erjavec.
"Ordinariat je
treba ustanoviti tudi zato, ker lahko samostojno ureja nekatera
vprašanja, ne glede na druge cerkvene institucije. V Slovenski vojski
je sicer trenutno pet duhovnikov, evangeličanska duhovnica ter njen
pomočnik," je povedal dr. Kramberger.
Škofje so v navzočnosti
apostolskega nuncija v Sloveniji Santosa Abrila y Castella o duhovni
oskrbi v Slovenski vojski, policiji in zaporih ter bolnišnicah govorili
tudi na sejah SŠK. Nuncij je takrat povedal, da Sveti sedež podpira
razvoj pastorale na tem področju. Tovrstna duhovna oskrba je bila v
preteklosti v Sloveniji onemogočena, zato je jo zdaj potrebno okrepiti.
Na osnovi sporazuma med vlado in SŠK o duhovni oskrbi pripadnikov v
Slovenski vojski pastoralna oskrba v vojski redno teče, medtem ko v
policiji, zaporih in bolnišnicah vprašanje oskrbe še ni dokončno
rešeno.