Razprava o interpelaciji zoper Erjavca zaradi tajnih dokumentov za zaprtimi vrati

Poslanci so prekinili razpravo o interpelaciji zoper zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi jo nadaljevali za zaprtimi vrati. NSi naj bi, kot je napovedala, predstavila tajne dokumente, ki naj bi dokazali, da je Erjavec pomagal Hrvaški pri rušenju arbitraže. Ker dokumenti, ki jih nameravajo predstaviti, nosijo oznako tajno, so v NSi predlagali, da se seja zapre za javnost.

V NSi in SDS so sicer ministru ob odgovornosti za zaplete z arbitražo s Hrvaško očitali tudi, da je Slovenija morala poplačati tudi neprenesene vloge varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH, pa tudi da je izgubila arbitražo v zvezi z nuklearko v Krškem.

Očitali so mu tudi preveč prorusko in premalo prozahodno politiko, napačno kadrovsko politiko na zunanjem ministrstvu in številne druge napake, zaradi katerih naj bi ugled in položaj Slovenije v mednarodni skupnosti pešal. Erjavec je po njihovem mnenju tudi "popolnoma odpovedal" pri migrantski krizi.

Minister je v razpravi vse očitke zavračal in menil, da gre za osebni napad nanj, da bi se oslabila vlada premierja Mira Cerarja.

Pri tem so ga poslanci koalicijskih SMC, SD in zlasti njegove stranke DeSUS odločno podpirali pri nadaljevanju dela. Pričakovati zato je, da interpelacija ne bo uspela, saj jo mora za razrešitev ministra podpreti večina od 90 poslancev DZ.

Jožef Horvat (NSi) je v imenu predlagateljev interpelacije na začetku ponovil glavne očitke, da Erjavec vodi "improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko". "Ne želimo si zunanje politike Karla Erjavca, želimo si zunanje politike Slovenije," je dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ in poslance pozval, naj ministra razrešijo.

Tudi Andrej Šircelj je v imenu največje opozicijske stranke SDS predlagal DZ, naj Erjavca razreši, saj da je Slovenija z zunanjo politiko Erjavca postala preveč šibka, neambiciozna in v škodo Slovenije. Očital mu je tudi, da Slovenija namenja premalo sredstev za varnost, medtem ko se v soseščini krepijo konflikti.

Tako Horvat kot Šircelj sta tudi menila, da bi moral Erjavec nositi objektivno odgovornost zaradi, kot je dejal Šircelj, "arbitražnega fiaska in prisluškovalne afere", zaradi katere Hrvaška ne bo upoštevala odločitve arbitražnega sodišča o meji, če bo do nje prišlo.

Poslanska razprava je sicer potekala predvsem na ravni izrekanja kritik na račun Erjavca s strani poslancev NSi Jožefa Horvata in Mateja Tonina ter SDS Andreja Širclja, na drugi strani pa ga koalicijski poslanci branijo kot dobrega ministra.

Veliko je bilo kritik tudi na račun Horvata kot predsednika odbora DZ za zunanjo politiko in namigov, da bi morda moral odstopiti on, če interpelacija zoper Erjavca ne bo uspela. Horvat je glede tega že ocenil, da skuša koalicija interpelacijo obrniti v interpelacijo zoper njega.

Erjavec zavrača očitke

Opozoril je še, da Horvat pred interpelacijo ni nikoli problematiziral, da je slovenska zunanja politika zgrešena. Sicer bi sklical kako sejo odbora za zunanjo politiko, tako kot so v DZ stalne seje zaradi migrantske krize, je še navrgel Erjavec.

Minister v svojem nastopu v DZ daje pojasnila tudi glede ostalih očitkov, od tega, da vodi preveč prorusko politiko, da ne spoštuje novosprejetih deklaracije in strategije zunanje politike, da je Slovenija preveč prisotna na Zahodnem Balkanu in premalo v Srednji Evropi. Pojasnjuje tudi glede očitkov o kadrovski politiki na zunanjem ministrstvu, pa tudi glede arbitraže s Hrvaško.

Cerar na strani Erjavca 

Premier Miro Cerar ugotavlja, da očitki v interpelaciji v ničemer "ne presegajo dosedanjih pavšalnih in slabo utemeljenih navedb". Zato razlogov za interpelacijo ni bilo, še manj "pa za kakršno koli ukrepanje zoper Erjavca", je Cerar dejal v izjavi medijem v DZ.

Sedanja vlada vodi učinkovito zunanjo politiko, je prepričan premier Cerar in napoveduje, da bo tako tudi naprej. Prepričan je, da bo Erjavec slednje tudi v nadaljevanju seje podkrepil s konkretnimi argumenti in dejstvi.

Brglez zavrnil interpelacijo in označil opozicijo za nevarno

Zamajati predstavnika, ki predstavlja državo v mednarodni skupnosti, je v času migrantske krize nespametno, je v razpravi o interpelaciji menil predsednik DZ Milan Brglez. "Napad" opozicije na ministra je označil za večjo nevarnost za državo, kot naj bi jo po mnenju opozicije predstavljal Erjavec.

"Opozicija, ki tako napade predstavnike lastne države med spori in situacijami - to je besednjak Združenih narodov, ki vključuje vse konflikte, in zdaj smo v takšnih konfliktnih in kriznih razmerah - je bolj nevarna za državo, kot to, kar vi trdite, da nevarnost predstavlja zunanji minister. Ne mislim podpreti te interpelacije in ne najdem strokovnih razlogov, zakaj bi jo," je dejal.

Meni, da se ni zgodilo nič takega, "kar bi opravičevalo interpelacijo in ne bi škodilo našemu zunanjepolitičnemu interesu".

V zvezi z očitki, da je Erjavec odgovoren za "arbitražni fiasko" in prisluškovalno afero, zaradi katere se je Hrvaška odločila izstopiti iz arbitražnega procesa je dejal, da je "dajanje legitimnosti nesodelovanju Hrvaške v arbitražnem postopku delovanje v interesu druge države". Dodal je, da gre pri tej razpravi in zlasti pri morebitnem "razkrivanju kart" Hrvaški v arbitražnem postopku za "nedržavotvorno nabiranje notranjepolitičnih točk na račun zunanjepolitičnih interesov".

Dejal je, da si slovenska zunanja politika sicer zasluži kritiko, "ampak kritiko, ki je utemeljena na znanju". Aktualna kritika pa po njegovih besedah "včasih temelji na utopičnih rešitvah, ki bi lahko bile še bolj škodljive". "V tem trenutku je uspešno vodenje zunanje politike tudi stvar preživetja te države," je še opozoril Brglez.

"Interpelacija veliko pove o piscih in o njihovem razumevanju pomena in vloge zunanje politike in tudi nerazumevanja, kako notranjepolitična nesoglasja škodijo zunanjepolitičnim interesom Slovenije. Kako moramo vse to, kar skušamo v zunanji politiki doseči, podpirati tudi s tem, da ne netimo notranjih sporov in se ne igramo populistično z emocijami naših ljudi, ampak jim skušamo razložiti, od kod denimo v tej migrantski krizi prihajajo problemi in zakaj se to dogaja in koliko smo mi sami dejansko za to soodgovorni, ker smo del tega sveta," je še dejal Brglez.

Krivec: Brglez je priznal, da smo v kriznih razmerah

Na Brglezove besede se je v poslanski razpravi že odzval Danijel Krivec iz opozicijske SDS in ocenil, da želi Brglez z ocenami, da "napadi" na predstavnike države v konfliktnih razmerah niso primerni, omejevati pravico do interpelacije, instrumenta parlamentarne demokracije.

"Ne vem, kako vi gledate na to, ampak predsednik DZ je postavil tezo (...), da so interpelacije malo drugače kot ne nevarne za državo v tem trenutku," je opozoril Krivec.

"Priznal je tudi oziroma njegova teza je, da smo v konfliktnih in kriznih razmerah. Vi pa ves čas zadnja dva, tri mesece govorite o normalnih razmerah, o tem, da so migranti samo neka obrobna zadeva, da s tem ni nobenih problemov, da to obvladujemo," je dejal Krivec.

"Naš predsednik DZ v istem trenutku govori o konfliktnih in kriznih razmerah v tej državi in da zaradi tega mi ne bi smeli niti uporabljati inštrumentov parlamentarne demokracije, kot je interpelacija. To pa je za mene večji problem kot to, kar imamo napisano v interpelaciji," je dodal in tudi zanikal, da naj bi opozicija "netila notranje spore". "Upam, da se mu je zareklo," je še dejal poslanec SDS Krivec.